VSM Sklep II Kp 5168/2022

Pritožbi okrožne državne tožilke se ugodi in sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne prvostopnemu sodišču v novo sojenje pred drugega sodnika.

1Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje po določbi 3. točke 358. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) obdolženega A. A. oprostilo obtožbe, da bi naj storil kaznivo dejanje neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). V skladu s prvim odstavkom 96. člena ZKP je bilo odločeno, da stroški kazenskega postopka od 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženca in nagrada njegovega zagovornika, obremenjujejo proračun. V skladu s prvim odstavkom 498. člena ZKP v zvezi s petim odstavkom 186. člena KZ-1 je sodišče obdolžencu odvzelo prepovedano drogo, kot je to natančneje navedeno v izreku izpodbijane sodbe.

2Zoper takšno sodbo se je zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pritožila okrožna državna tožilka s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje in odločitev. Na pritožbo je pisno odgovoril obdolženčev zagovornik s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

3Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal, da je pritožba utemeljena.

4Pritožbeno sodišče ima namreč glede na pritožbena izvajanja in podatke kazenskega spisa tehtne pomisleke o pravilnosti dokazne ocene, ki jo je sprejelo prvostopno sodišče. Tudi po oceni pritožbenega sodišča je namreč dokazna ocena prvostopnega sodišča vsaj preuranjena.

5Kot to utemeljeno izpostavlja pritožba okrožne državne tožilke, je prvostopno sodišče namreč kljub temu, da je obdolženec brezposelen in brez rednih prihodkov verjelo obdolženemu, da je bila sorazmerno velika količina obdolženemu zasežena drugje (9,59 g heroina, 0,18 g kokaina in 0,88 g konoplje) zgolj za obdolženčeve lastne potrebe oziroma bi naj bila konoplja celo last B. B., ki pa je v fazi preiskave to zanikal, na glavni obravnavi pa ga sodišče sploh ni zaslišalo, ker bi naj imel tistega dne pregled pri zdravniku. Kljub izrecnemu nasprotovanju na glavni obravnavi navzoče državne tožilke je tako prvostopno sodišče zgolj prečitalo B. B. izjavo oziroma izpovedbo iz faze preiskave. Pri tem se z okoliščino, da izpovedba priče B. B. nasprotuje zagovoru obdolženca, prvostopno sodišče ni ukvarjalo. Ni razčistilo čigava bi naj torej bila konoplja v obdolženčevi jakni, za katero je obdolženec trdil, da je B. B., ta pa je v fazi preiskave to zanikal in navajal, da si je že pred prihodom policistom vbrizgal vso svojo drogo. Prav tako je B. B. tudi zanikal, da bi bil navzoč ob srečanju obdolženca z dilerjem, kot je to sprva navajal obdolženec. Zaslišanje priče B. B. in njegovo soočenje z obdolžencem bi torej bilo tudi po oceni pritožbenega sodišča, vsekakor nujno potrebno za razjasnitev dejanskega stanja, kot to v pritožbi izpostavlja tudi državna tožilka.

6Pritrditi pa je potrebno pritožbi tudi v delu, ko izpostavlja, da prvostopno sodišče ni preverjalo obdolženčevega zagovora v delu, ko je razlagal od kod je imel sredstva za nabavo droge. Prvostopno sodišče namreč obdolženčevega zagovora v delu, ko je navajal, da je kupoval in popravljal nedelujoče motorje, ki jih je nato prodajal, delal pa bi naj tudi pri C. C., ni preverjalo. Glede na to, da iz izpisa iz ZZZS (priloga z dne 14. 3. 2023) izhaja, da obdolženec ni bil nikjer zaposlen že od 1. 1. 2020, pa bi bilo takšno preverjanje zaradi popolne ugotovitve dejanskega stanja, vsekakor potrebno. Enako bi bilo potrebno preveriti tudi, ali držijo obdolženčeve navedbe, da je prejemnik socialne pomoči, kot je obdolženec prav tako navajal v svojem zagovoru. Vse navedeno predstavlja namreč odločilna dejstva, na podlagi katerih bi mogoče sklepati ali je obdolženec sploh imel dovolj sredstev za nabavo droge za lastne potrebe, s čemer bi, med drugim, odpadli pomisleki o pravilnosti in popolnosti na prvi stopnji ugotovljenega dejanskega stanja.

7Prvostopno sodišče bo torej moralo dopolniti dokazni postopek v nakazani smeri in nato, ob ponovni oceni zbranega dokaznega gradiva znova odločiti.

8Ob navedenem, ko so torej podani dejanski razlogi, zaradi katerih pritožbeno sodišče ni moglo samo odločiti o zadevi, je bilo potrebno zadevo vrniti prvostopnemu sodišču, da opravi novo glavno obravnavo (prvi odstavek 380. člena ZKP). V novem sojenju bo torej prvostopno sodišče dokazni postopek ponovilo, nato pa bo po kritični, vestni in poglobljeni oceni izvedenih dokazov v zadevi ponovno odločilo, kar pa bo lažje storil drug sodnik, ki v zadevi še ni zavzel svojega stališča.

9Po obrazloženem je pritožbeno sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.