VSC Sklep I Cp 22/2023

I. Pritožbeni zadevi I Cp 22/2023 in I Cp 23/2023 se združita v skupno obravnavanje in se obravnavata pod I Cp 22/2023.

II. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana I. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje.

III. Pooblaščenec nasprotne udeleženke B. B. sam krije svoje pritožbene stroške.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je pooblaščenec nasprotne udeleženke B. B. dolžan povrniti predlagatelju C. C. in predlagateljici D. D. del skupnih stroškov, to je stroškov povzročenih po krivdi, in sicer vsakemu v višini 131,44 EUR, vse v roku 15 dni od vročitve tega sklepa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti dalje do plačila (I. točka izreka), nasprotna udeleženka A. A. pa sama krije svoje pritožbene stroške (II. točka izreka).

2Pooblaščenec nasprotne udeleženke (v nadaljevanju: pritožnik) po pooblaščencu ob upoštevanju pritožbenih navedb, pritožbenega predloga in pritožbenega interesa pravočasno izpodbija I. točko izreka tega sklepa sodišča prve stopnje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP). Sodišču druge stopnje predlaga, da sklep sodišča prve stopnje v pritožbeno izpodbijanem delu spremeni. Priglaša pritožbene stroške.

Sodišču očita, da je storilo bistveno kršitev pravil postopka, ker mu pred izdajo izpodbijanega sklepa ni dalo možnosti, da se glede naložitve stroškov izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki bi lahko bile relevantne pri odločanju o povrnitvi stroškov v njegovo breme. Pritožnik ni udeleženec postopka, temveč pooblaščenec nasprotne udeleženke A. A., ki sicer sodeluje v postopku, vendar zastopa interese nasprotne udeleženke A. A. Zaradi navedenega je bilo zanj popolno presenečenjem, ko je prejel sklep, s katerim mu je sodišče naložilo plačilo stroškov postopka, ne da bi mu predhodno dalo možnost, da se o tem izjavi. S tem je kršilo njegovo pravico do izjave oziroma do kontradiktornega postopka, ki je eno izmed temeljnih načel nepravdnega postopka (5. člen ZNP) in ustavno zagotovljena pravica (22. člen Ustave RS - pravica do enakega varstva pravic). Stranki mora namreč biti predhodno omogočeno, da ob potrebni skrbnosti spozna, s katerih pravnih vidikov bo sodišče obravnavalo zadevo, da navaja dejstva in pravna stališča, sodeluje v dokaznem postopku, se izjavi o rezultatih dokazovanja in o celotnem gradivu, ki bi lahko vplivalo na odločitev sodišča, četudi se nanaša zgolj na povrnitev stroškov postopka, ki naj bi jih po krivdi povzročil pooblaščenec. Gre namreč za njegove pravice in pravne interese (in ne pravice oz. pravne interese udeleženke, ki jo zastopa), zato mu mora biti omogočeno, da jih tudi dejansko zavaruje. Zaradi kršitve pravice do izjave pooblaščenca nasprotne udeleženke, je bilo tudi dejansko stanje nepravilno ugotovljeno. Sodišče namreč v zvezi s tem ni izvedlo dokazov, ki so bistveni za odločitev o krivdni povrnitvi stroškov postopka, saj jih pritožnik niti ni mogel predlagati in predstaviti. Kot bistveno izpostavlja okoliščino, da izvedenec na meritev in postavljanje mejnikov, kar je izvedel na terenu dne 13. 12. 2018, ni povabil vseh udeležencev tega postopka, niti jih ni povabil na pravilen način, kot to določa 30. člen Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju: ZEN). Izvedenec je o meritvah in postavljanju mejnikov obvestil le pooblaščenca nasprotne udeleženke B. B. in C. C., in še to zgolj nekaj dni pred predvidenim terminom. Ni pa obvestil E. E., D. D. in očitno tudi ne sodišča, saj se meritev in postavljanja mejnikov tudi sodnica ni udeležila. Navedeno je v nasprotju z določbami ZPP o vabljenju na narok (smiselna uporaba glede na 37. člen ZNP) ter tudi z določbo 30. člen ZEN, ki določa način vabljenja na mejno obravnavo. Zaradi izpostavljenih napak (ni bilo pisnega vabilo, niso bile povabljene vse stranke), ki jih je storil izvedenec v zvezi s sklicem naroka na kraju samem, na katerem je nameraval izvesti meritve in postaviti mejnike, je bil pritožnik mnenja, da izvedenec meritev in postavljanja mejnikov ne bi smel izvesti, kar je povedal izvedencu, ki je to okoliščino ignoriral. Pritožnik torej ni preprečil izvedbe meritve in postavljanja mejnikov, temveč je razlog, zakaj tega dne ni bilo postavljenih mejnikov, potrebno iskati v ravnanjih izvedenca, ki na narok niti ni povabil vseh strank niti jih ni pravočasno povabil, zato se predmetni stroški ne morejo naprtiti pritožniku, saj ni kriv za to, da niso bile povabljene vse stranke in da niso bili postavljeni mejniki, dodati pa je, da so meritve bile opravljene. Pritožnik ni preprečil postavljanja mejnikov, ampak je izpostavil kršitve ter obvestil policijo o nezakonitostih ter nato tudi odšel iz kraja. V kolikor bi bil izvedenec mnenja, da je izvedel vse, kot je potrebno (posredoval vabila pravočasno in povabil vse osebe) in ima pogoje za izvedbo mejne obravnave, bi lahko z meritvami in postavljanjem mejnikov brez težav nadaljeval, saj pritožnik ni bil niti fizično niti kako drugače nasilen do izvedenca, le izpostavil je kršitve ter predlagal prestavitev mejne obravnave. Pritožnik nikoli izvedencu ni preprečil, da bi opravil svoje delo, saj je s kraja prostovoljno in mirno odšel, zaradi česar je povsem nelogičen sklep sodišča, da naj bi stroške sodnega izvedenca krivdno povzročil pritožnik. Meritve dne 13. 12. 2018 pa so dejansko tudi bile opravljene. Tega dne izvedenec le mejnikov ni postavil, čeprav tudi za to ni bilo razloga na strani pritožnika. Navedeno jasno izhaja iz zaslišanja geodetskega pomočnika F. F., ki je bil na kraju dogodka, kot pomočnik izvedenca dne 13. 12. 2018 in je v okviru postopka ZSV 39/2019 povedal, da se je začelo prigovarjanje, da je pritožnik odšel prostovoljno in da sta potem z izvedencem meritve opravila, nista pa postavila mejnikov, ker ni bilo vseh strank. Da je izvedenec opravil geodetske meritve izhaja tudi iz poročila izvedenca z dne 20. 12. 2018, ki ga je sam posredoval sodišču po dogodku. Iz tega poročila je razvidno, da je prišlo do pregovarjanja (in ne do preprečitve izvedbe geodetskih storitev) in da je pritožnik prostovoljno odšel s kraja dogodka. Zato so zmotni in v nasprotju z listinskimi dokazi v spisu zaključki sodišča, da so bile meritve 13. 12. 2018 le poskušene (dejansko so bile meritve tudi izvedene, kar je potrdil tudi izvedenec) in da pritožnik izvedbo meritev ni dovolil (meritve so namreč bile izvedene, kljub temu, da je pritožnik res zastopal stališče, da izvedenec nima pogojev za izvedbo le-teh). Bistveno je tudi to, da so bile ob pritožniku prisotne še druge osebe, in sicer G. G., H. H. ter I. I., ki so enako kot pritožnik zahtevale od izvedenca, da ne opravlja meritev in postavi mejnikov, ker nima izkazanih pogojev za izvedbo le-teh, zato bi bila tovrstna ravnanja nezakonita ter so nato vsi prostovoljno odšli. Zato je nelogično, da so se le pritožniku naložili krivdno povzročeni stroški. Pojasnil je tudi, da je policijo poklical pritožnik, saj je bil s strani izvedenca izzvan v smislu, kako pa mu bo preprečil izvedbo meritev in postavljanje mejnikov. Pritožnik z ničemer ni preprečil oziroma onemogočil izdelavo geodetskih opravil. V tem smislu je sklep tudi pomanjkljiv, saj ne navaja določno, s katerimi dejanji oziroma ravnanji naj bi pritožnik ne dovolil izvedbe meritev in dostopa na parcele (še posebej glede na to, da je prostovoljno odšel in da so geodetske meritve dejansko bile opravljene). I. I. je dogajanje zvočno snemala in pritožnik je le-to predložil kot dokaz v prekrškovnem postopku zoper njega, ki je poteka pod ZSV 39/2019-03334, zato predlaga, da si sodišče ta zvočni posnetek pridobi in se neposredno prepriča, kako je to pregovarjanje potekalo. Izpostavlja, da glede na to, da mu sodišče ni omogočilo predhodne izjave, s predlaganimi dokazi ne more biti prekludiran. Meni, da je bila asistenca policije na naroku na kraju samem dne 7. 3. 2019 povsem nepotrebna. Geodet je tega dne posredoval vabila vsem udeležencem pravočasno oziroma kot zahteva zakonodaja, prav tako je bila na naroku prisotna tudi sodnica. Pritožnik torej že dne 13. 12. 2018 ni preprečil izvedbe meritev in postavitve mejnikov, saj je zgolj povedal svoje argumente in nato s kraja odšel, ni bil nasilen ali da bi na kakšen drugačen način preprečil izvedbo meritev (ki so tudi bile izvedene), zato je bila asistenca policije povsem nesorazmeren in nepotreben ukrep. Iz tega razloga tovrstni stroški nikakor ne morejo bremeniti pritožnika. Izvedenec v svojem poročilu z dne 20. 12. 2018 ni navedel, da je nujno potrebno posredovanje policije za opravo meritev, temveč je zgolj želel dodatna navodila v zvezi z izdelavo elaborata, kar izhaja iz poročila, ki je v spisu. Na podlagi tega poročila je sodnica samovoljno odločila, da je potrebna asistenca policije, kljub temu, da nujnost asistence policije iz poročila izvedenca ne izhaja. Dodatno še navaja, da je geodet zoper njega predlagal tudi prekrškovni postopek zaradi prekrška po 2. odst. 7. člena ZJRM-11, ki pa je bil zoper njega pravnomočno ustavljen. Naveden postopek je bil začet zaradi domnevnega nedostojnega vedenja pritožnika, ne pa zaradi morebitne preprečitve uradnega dejanja uradni osebi. Stališče, da ne gre za krivdno povzročene stroške, pa potrjuje tudi sodna praksa, iz katere izhaja, da gre pri obravnavi vprašanja, ali je stroške nekdo zakrivil, za dejansko vprašanje, saj je to odvisno od primera do primera. Na splošno pa velja, da stroški niso zakrivljeni, če je procesni udeleženec storil vse, kar je bil po zakonu dolžan storiti (VSM sklep IV Kp 30173/2017) in da pri uveljavljanju procesnih pravic ne gre za krivdno povzročene stroške (VSC sklep Cp 229/2018). Stroški za ogled z dne 13. 12. 2018 poleg tega, da niso bili krivdno povzročeni, tudi niso bili potrebni, saj je izvedenec tega dne določena opravila (meritve) tudi izvedel (v nasprotnem primeru do nagrade ne bi bil upravičen glede na določbe Pravilnika).

3Pritožba ni utemeljena.

K točki I izreka

4Uvodoma je pojasniti, da se v pritožbenih zadevah I Cp 22/2023 in I Cp 23/2023 obravnava isti sklep N 34/2016, N 35/2016 z dne 27. 10. 2022, zato je sodišče druge stopnje skladno z določbo 300. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP zadevi I Cp 22/2023 in I Cp 23/2023 združilo in ju skupno obravnavalo.

K točki II izreka

5Predmet pritožbenega preizkusa je stroškovna odločitev, sprejeta v nepravdnem postopku zaradi ureditve meje med nepremičninami predlagateljev in nasprotne udeleženke, s katero je sodišče prve stopnje odločilo o povrnitvi (dela) skupnih stroškov, ki so nastali v predmetnem nepravdnem postopku in jih predstavljajo stroški v zvezi z opravili izvedenca z dne 13. 12. 2018 in 7. 3. 2019.

6Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo šestega odstavka 35. člena ZNP, ki določa, da mora zakoniti zastopnik ali pooblaščenec udeleženca povrniti drugemu udeležencu stroške, ki jih je povzročil po svoji krivdi1.

7Pritožnik neutemeljeno pritožbeno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 37. členom ZNP iz razloga, ker mu pred izdajo izpodbijanega sklepa ni dalo možnosti, da se glede naložitve stroškov izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki bi lahko bile relevantne pri odločanju o povrnitvi stroškov v njegovo breme, s čimer je tudi kršilo njegovo pravico do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave RS. Sodišče skladno s prvim odstavkom 163. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP o povrnitvi stroškov odloči brez obravnavanja na podlagi podatkov v spisu. Pritrditi je sicer, da pritožnik ni udeleženec postopka, je pa pritožbeno nesporno pooblaščenec nasprotne udeleženke, ki v tem svojstvu sodeluje v postopku in je sodeloval ter bil prisoten pri opravilih izvedenca dne 13. 12. 2018 in 7. 3. 2019, na kar se pritožbeno izpodbijana povrnitev stroškov tudi nanaša.

8Pritožnik sodišču prve stopnje neutemeljeno očita zmotnost ugotovitve, da je izvedenec 13. 12. 2018 poskusil opraviti meritve, pritožnik pa izvedbe meritev in dostopa na parcele ni dovolil. Navedeno pravilno ugotovitev sodišča prve stopnje potrjujejo podatki v poročilu izvedenca z dne 20. 12. 2018, iz katerega izhaja, da pritožnik dne 13. 12. 2018 ni dovolil meritev in dostopa na njegove parcele, da je po pregovarjanju poklical policijo, še pred prihodom policistov pa je kraj zapustil, policisti pa so o dogodku napravili zapisnik. Pritožbene navedbe, da je potrebno razlog, zakaj 13. 12. 2018 izvedenec ni postavil mejnikov, iskati v ravnanjih izvedenca, ki na geodetsko meritev ni povabil vseh udeležencev, zato je bil pritožnik mnenja, da se meritev ne sme izvesti, ne vplivajo na pravilnost izpodbijane odločitve, saj je, kot je že bilo pojasnjeno, odločilna pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da so prav ravnanja pritožnika preprečila izvedencu opravo vseh opravil, ki so mu bila s strani sodišča naložena2. Pritožnik v pritožbi tudi navaja, da so bile dne 13. 12. 2018 meritve opravljene, zato ni šlo le za poskus oprave meritev. Iz poročila izvedenca z dne 20. 12. 2018 sicer res izhaja, da je izvedenec opravil geodetske meritve poravnave meje s satelitsko navigacijo, vendar pa iz njegovega poročila z dne 17. 2. 2019 v spisu tudi izhaja, da meritve dne 13. 12. 2018 niso bile izvedene v celoti, ker je pritožnik nasprotoval izvedbi meritev in postavitvi mejnikov, kar pa, kot je že bilo pojasnjeno, tudi potrjujejo podatki v spisu. Ob ugotovljenem tako pritožnik tudi s sklicevanjem na dva primera sodne prakse ne more izpodbiti pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje o krivdno povzročenih stroških s strani pritožnika.

9Pritožnik pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje tudi ne more izpodbiti s sklicevanjem na to, da so bile poleg pritožnika 13. 12. 2018 prisotne tudi druge osebe z enakim mnenjem kot pritožnik. Prav tako za sodišče v civilnem nepravdnem postopku ni zavezujoč potek in izid prekrškovnega postopka, ki ga je po navedbah pritožnika zoper njega predlagal izvedenec.

10Pritožnik neutemeljeno izpostavlja, da asistenca policije dne 7. 3. 2019 ni bila potrebna. Glede na pritožbene navedbe je pojasniti, da je asistenco policije predlagal izvedenec, kar izhaja iz uradnega zaznamka na list. št. 179 spisa N 35/2016, zato je sodišče imelo podlago za odreditev le-te. Dne 7. 3. 2019 pa tudi ni bil opravljen narok, ampak geodetska meritev in postavitev mejnikov v zvezi s postopkom izdelave elaborata za evidentiranje sodno urejene meje v zemljiškem katastru na podlagi v tem postopku sklenjene sodne poravnave z dne 7. 9. 2018.

11Iz vseh navedenih razlogov je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je stroške sodnega izvedenca ob poizkušenih meritvah dne 13. 12. 2018 in asistence policije dne 7. 3. 2019 krivdno povzročil pooblaščenec nasprotne udeleženke B. B. in ne nasprotna udeleženka A. A., zato je utemeljeno skladno s šestim odstavkom 35. člena ZNP odločilo, da mora pooblaščenec nasprotne udeleženke B. B. po krivdi nastale stroške v višini skupaj 298,89 EUR (ta ugotovitev sodišča prve stopnje ni pritožbeno izpodbijana), povrniti predlagateljema postopka, kot izhaja iz pritožbeno izpodbijane I. točke izreka sklepa.

12Ob obrazloženem je sodišče druge stopnje v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP pritožbo pooblaščenca nasprotne udeleženke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano I. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podani pritožbeno uveljavljeni razlogi, niti ni zasledilo tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in z 37. členom ZNP.

K točki III izreka

13Pooblaščenec nasprotne udeleženke B. B. krije sam svoje stroške tega pritožbenega postopka (prvi odstavek 35. člena ZNP).

-------------------------------
1 Od 15. 4. 2019 dalje je v uporabi Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1, Uradni list RS, 16/2019), ki v 216. členu določa, da se postopki, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona pred pristojnimi sodišči, dokončajo po določbah do takrat veljavnih predpisov. Ker je bil predmetni postopek začet v letu 2016, se za odločanje o stroških postopka na navedeni pravni podlagi uporabljajo določbe ZNP (Uradni list SRS, 30/86 s spremembami).
2 Glej sklep o postavitvi izvedenca z dne 25. 8. 2017, sodna poravnava z dne 7. 9. 2018 in poziv sodišča izvedencu za izdelavo elaborata z dne 21. 11. 2018.