VSL Sklep I Cp 730/2022

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se odvetnici A. A. priznajo stroški odvetniške storitve v znesku 242,14 EUR s pripadajočim DDV v znesku 53,27 EUR, skupaj torej znesek 295,41 EUR (I. točka sklepa). Odvetniški stroški se izplačajo na transakcijski račun odvetniške družbe (II. točka sklepa). Predlog za priznanje odvetniških stroškov v presežku do priglašenih 580,89 EUR je sodišče prve stopnje zavrnilo (III. točka sklepa). Odločilo je še, da se plačilo izvede v roku 30 dni od prejema e-računa odvetniške družbe, izdanega na podlagi izpodbijanega sklepa (IV. točka sklepa).

2Zoper sklep se je pravočasno pritožila odvetnica, začasna zastopnica za sprejemanje pisanj, oziroma, skrbnica za posebni primer, iz vseh pritožbenih razlogov, posebej pa zaradi zmotne uporabe materialnega prava iz 341. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo 6. člen, 15. člen in 16. člen ZVEtL-1 ter 17. člen Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv). Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni in odmeri stroške odvetnice po predlogu z dne 14. 7. 2020 še v presežku do priglašenih stroškov, vključno s pritožbenimi stroški pritožbe z dne 28. 10. 2020 in pritožbenimi stroški te pritožbe, oziroma podrejeno, zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3Navaja, da je sodišče prve stopnje v VII. točki sklepa z dne 24. 10. 2018 etažnim lastnikom stavbe v Ljubljani za njeno delo naložilo plačilo predujma v višini 500,00 EUR. Sodišče prve stopnje je udeležence poučilo, da se plačilo predujma lahko izvede iz sredstev rezervnega sklada za stavbo v Ljubljani. Iz obrazložitve sklepa (19., 20. in 21. točka) pa tudi izhaja, da je sodišče prve stopnje določilo predujem v višini 500,00 EUR, kar je primerljivo s podobnimi primeri. Ker so stroški zastopnika stroški, ki so nujno potrebni za dokončanje postopka, se lahko plačajo tudi iz sredstev rezervnega sklada obravnavanega stavbe. Udeležence je sodišče prve stopnje opozorilo, da, če predujem ne bo plačan, bo postopek ustavljen. Ne glede na omenjeni sklep in plačani predujem je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog odvetnice za priznanje stroškov v presežku nad polovico, pri tem pa napačno uporabilo peti odstavek 17. člena ZOdv. Navaja, da je bila dopolnitev 17. člena ZOdv s petim odstavkom posledica nujnih varčevalnih ukrepov države. V obrazložitvi 17. člena ZOdv (Poročevalec državnega zbora RS z dne 4. 12. 2014), je namreč pojasnjeno, da bo nova odvetniška tarifa iz naslova plačil za delo odvetnikov, postavljenih po uradni dolžnosti in odvetnikov, ki izvajajo storitve brezplačne pravne pomoči, povečala proračunske izdatke. Namen zakonodajalca za določitev nižjega plačila za odvetnike, plačane iz državnega proračuna, je bila torej omejitev javno finančnih učinkov. Ta določba je torej omejena na primer, ko je odvetnik postavljen po uradni dolžnosti in je hkrati plačilo za njegovo delo zagotovljeno v državnem proračunu. V konkretni zadevi ne gre za takšen primer. Odvetnica je bila za začasno zastopnico za sprejemanje pisanj, oziroma za skrbnico za poseben primer res postavljena po uradni dolžnosti na podlagi 6. člena ZVEtL-1, vendar pa se na podlagi 15. člena in 16. člena ZVEtL-1 štejejo stroški zastopnika za stroške, ki so potrebni za izvedbo in dokončanje postopka in se krijejo iz založenega predujma, lahko pa tudi iz rezervnega sklada. Če predujem ne bi bil plačan, bi se postopek ustavil, kar je vse razvidno tudi iz sklepa z dne 24. 10. 2018. Glede na to, da se stroški odvetnice ne bodo krili iz državnega proračuna, ampak iz predhodno založenega predujma udeležencev, je odločitev sodišča prve stopnje v zavrnitvenem delu nepravilna, materialno pravo pa napačno uporabljeno.

4Pritožba ni utemeljena.

5Višje sodišče je v skladu s 366. a členom ZPP v zadevi odločalo po sodnici posameznici.

6V skladu s petim odstavkom 17. člena ZOdv je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi. V primeru zastopanja stranke po uradni dolžnosti ali v primeru nudenja brezplačne pravne pomoči so morebitni dogovori po drugem odstavku tega člena nični. Odvetnica, začasna zastopnica za sprejemanje pisanj oziroma skrbnica za posebni primer, se v pritožbi sklicuje na obrazložitev 1. člena ZOdv v Poročevalcu državnega zbora RS z dne 4. 12. 2014, iz katere naj bi smiselno izhajalo, da je določba petega odstavka 17. člena ZOdv omejena na primer, ko je odvetnik postavljen po uradni dolžnosti in je hkrati plačilo za njegovo delo zagotovljeno v državnem proračunu. Vendar ta dodatni pogoj, torej, da je plačilo za delo odvetnika zagotovljeno v državnem proračunu, iz besedila zakona ne izhaja. Navedeno pomeni, da po sedanji ureditvi določba petega odstavka 17. člena ZOdv velja za vse primere zastopanja po uradni dolžnosti. Stališče sodišča prve stopnje, da ob tako jasni jezikovni formulaciji zakonodajalčevi cilji, pojasnjeni v obrazložitvi predloga zakona (ne pa udejanjeni v besedilu člena), ne morejo dopolnjevati pravne norme, je pravilno.¹

7Ker pritožba ni utemeljena in niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je višje sodišče pritožbo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Posledično mora odvetnica sama kriti svoje pritožbene stroške tega pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

¹ Primerjaj J. Zobec v Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, Uradni list Republike Slovenije, GV Založba, 2009, str. 370.