UPRS Sodba I U 693/2021-35

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Prvostopenjski organ je v 1. točki izreka odobril pravni posel med prodajalcem A., d. o. o. in kupcem B. B. za nepremičnine parc št. 3318/1, 3318/2, delno parc. št. 3319/2, delno parc. št. 3319/3 in parc. št. 3287/3, vse k.o. ..., v 2. točki izreka zavrgel odobritev pravnega posla za stavbno zemljišče parc. št. 3319/2 in parc. št. 3319/3 k.o. ..., v izpodbijani 3. točki izreka odločbe pa je zavrgel vlogo C. C. in D. D. za odobritev tega pravnega posla.

2Odločitev v izpodbijani 3. točki izreka utemeljuje s tem, da sta prvi tožnik in druga tožnica izjavo o sprejemu ponudbe poslala po pošti priporočeno 24. 11. 2016, kar je izven zakonsko predpisanega 30 dnevnega roka. Ker je bil njun predlog za vrnitev v prejšnje stanje na podlagi sodbe I U 1054/2017 pravnomočno zavrnjen, je 13. 9. 2018 z odločbo št. 330-597/2016/46 odobril pravni posel med C., d. o. o. in B. B. To odločbo je Upravno sodišče s sodbo I U 349/2019 odpravilo in mu naložilo, naj postopek, začet na zahtevo B. B. ter C. C. in D. D. združi. Upravno sodišče je s sodbo I U 2397/2017 odpravilo tudi odločbo št. 330-587/2016/9 z dne 6. 6. 2017, s katero je njuno vlogo za odobritev pravnega posla zavrnil.

3V ponovljenem postopku je po združitvi obeh vlog ponovno opravil poizvedbe v zvezi s pravočasnostjo pošiljke. Na podlagi več odgovorov Pošte Slovenije, za katere nima razlogov, da bi v njih dvomil, je ugotovil, da je bila konkretna pošiljka oddana na Bencinskem servisu (v nadaljevanju BS ...), ..., dne 24. 11. 2016 ob 18 uri, 16 minut in 7 sekund. Neoverjeno fotokopijo potrdila o oddaji pošiljke dne 23. 11. 2016 šteje kot neverodostojen dokaz, ker ga je pooblaščenka tožnikov poslala upravnemu organu šele 31. 3. 2020 kot tudi zaradi odgovorov, ki jih je prejel s Pošte Slovenije. Ker je bil njun sprejem ponudbe prepozen, ne moreta biti stranki v postopku odobritve pravnega posla, kar izhaja tudi iz sodbe I U 2551/2018. Zato je njuno vlogo zavrgel.

4Drugostopenjski organ je pritožbi tožnikov zoper odločitev o odobritvi pravnega posla z B. B. ugodil in posledično spremenil 1. točko izreka prvostopenjske odločbe tako, da je njegovo zahtevo za odobritev pravnega posla zavrnil, v ostalem delu pa je pritožbo (zoper v tem upravnem sporu izpodbijani del prvostopenjske odločbe) zavrnil. Odločitev utemeljuje s tem, da se je B. B. ves čas postopka skliceval na to, da je edini sprejemnik ponudbe in zato svoje predkupne pravice ni izkazal oziroma je iz dokumentacije očitno, da ne izpolnjuje pogojev za kmeta po 24. členu Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ). Glede na to pa prodajalec na svojo ponudbo ni vezan in mu nepremičnine ni dolžan prodati. Kot zmotno zavrača pritožbeno trditev, da iz sodbe I U 349/2019 izhaja, da je bil datum oddaje sprejema ponudbe 24. 11. 2016 ugotovljen napačno, saj je sodišče v zadevi I U 2397/2017 organ napotilo, da mora, če dvomi v potrdilo tožnikov o oddaji pošiljke, opraviti ustrezne poizvedbe. Glede na to, da sta tako tožilec kot Pošta Slovenije pojasnila, da je štempiljka na potrdilu napačna, in da je datum oddaje priporočene pošiljke na pošto 24. 11. 2016, pa so irelevantne tudi pritožbene navedbe v zvezi z originalom tega potrdila. Zavrnil je še zahtevo tožnikov za povrnitev stroškov pritožbenega postopka, kar je utemeljil s tem, da so tožniki povzročili pritožbeni postopek, ki se je končal v njihovo škodo, zato sami krijejo njegove stroške.

5Tožniki so zoper izpodbijano odločbo vložili tožbo. Vztrajajo, da sta prvi tožnik in druga tožnica izjavo o sprejemu ponudbe poslala pravočasno, tj. 23. 11. 2016, saj vesta, kdaj sta jo oddala. Trdijo, da lahko Pošta Slovenije na podlagi svojih evidenc potrdi le, kdaj je bila priporočena pošiljka vnesena v njen sistem, ne pa tudi kdo in kdaj je pošiljko izročil ... oziroma njegovemu uslužbencu, ki je ob prevzemu pošiljke izdal potrdilo o oddani pošiljki z datumom prejema. Zato lahko izda potrdilo zgolj o tem, kdaj je bila pošiljka vnesena v sistem za nadaljnje pošiljanje, nima pa vpliva na dogajanje s pošto v času oddaje uslužbencu ... do vnosa v sistem Pošte Slovenije. S takim stališčem se je strinjalo tudi sodišče v sodbi I U 2397/2017 in toženko v točki 18 obrazložitve napotilo, da v primeru dvoma opravi potrebne poizvedbe pri ..., iz sodbe I U 349/2019 pa izhaja, da je ugotovitev toženke, da je B. B. edina stranka, ki je ponudbo sprejela pravočasno, zmotna. Predlagajo, da sodišče tožbi ugodi, 3. točko izreka prvostopenjske odločbe odpravi in pravni posel med A., d. o. o. in prvim tožnikom ter drugo tožnico odobri ter podrejeno, da odločitev odpravi in vrne organu v ponovno odločanje. Del tožbe, s katerim so izpodbijali odločitev o stroških pritožbenega postopka, ker so s pritožbo v delu, ki se nanaša na odobritev pravnega posla med A., d. o. o. in B. B., uspeli, je pooblaščenka tožnikov na naroku umaknila.

6Toženka v odgovoru na tožbo predlaga njeno zavrnitev. Nasprotuje trditvam, da naj bi ji sodišče naložilo, da v primeru dvoma v verodostojnost potrdila o oddaji pošiljke opravi poizvedbe pri ..., saj ji je naložilo, naj poizvedbe opravi bodisi pri ... bodisi pri Pošti Slovenije. Poizvedbe so bile večkrat opravljene pri Pošti Slovenije, za katero ... opravlja storitve po njenih navodilih in je zato verodostojna za dajanje pojasnil v zvezi s pravočasnostjo pošiljk.

7Stranka z interesom v odgovoru na tožbo trdi, da sta prvi tožnik in druga tožnica izjavo o sprejemu ponudbe oddala 24. 11. 2016 in opozarja na dokaze, iz katerih to izhaja. Opisuje še posle, s katerimi je prvi tožnik kot zastopnik A., d. o. o. naknadno obremenil v prodajo ponujene nepremičnine. Trdi, da je iz kazenskega spisa mogoče ugotoviti, da je bila predmetna pošiljka oddana 24. 11. 2016 in ne 23. 11. 2016, kot razlog za drugačno fizično potrdilo pa je naveden fizični zamik datuma na štempiljki, medtem ko je na črtni kodi jasno, da je bila oddana 24. 11. 2016 ob 18:16:07, kar dokazuje tudi kopija računa iz bencinskega servisa. Nasprotuje odločitvi drugostopenjskega organa, da se posel z njim ne more odobriti, saj je pravni posel sklenjen s sprejemom ponudbe. Dolžnost prodaje se ne nanaša le na predkupno pravico, saj je v tem postopku ni bilo mogoče uveljavljati. Od trenutka, ko je E. E. od nakupa odstopil, je ostal edini kupec, zaradi česar drugostopenjske odločbe ni mogoče preizkusiti. Nikjer ni določeno, da je lahko kupec zgolj oseba, ki uveljavlja predkupno pravico kot kmet, dokazovanja, da je kmet, pa noben organ ni zahteval. Predlaga, da sodišče s sodbo potrdi 1. in 3. točko izreka prvostopenjske odločbe.

8V pripravljalni vlogi z dne 10. 8. 2021 tožniki v bistvenem vztrajajo pri tožbenih navedbah. Opozarjajo, da je zahteva stranke z interesom prepozna, saj je odločitev iz 1. točke prvostopenjske odločbe z drugostopenjsko odločbo dokončno spremenjena. Vsaka sprememba na podlagi vloge stranke z interesom, je procesno neprimerna, nepravilna in prepozna. V pripravljalni vlogi z dne 25. 11. 2022 tožniki še uveljavljajo, da je sodišče bistveno kršilo postopek, ko je B. B. v tem postopku dodelilo status stranke z interesom, saj je odločitev drugostopenjskega organa, da se zahteva za odobritev pravnega posla z njim zavrne, postala pravnomočna. Ker nima položaja stranke z interesom so njegova pisanja brezpredmetna.

9Stranka z interesom v pripravljalni vlogi z dne 5. 12. 2022 v bistvenem ponavlja svoje navedbe iz odgovora na tožbo. Dodaja, da drugostopenjski organ dejansko pritrjuje njegovim navedbam, da je edini pravočasno in zakonito sprejel ponudbo za nakup. Če prodajalec sprejemniku ponudbe noče prodati svoje nepremičnine, lahko slednji to iztoži. Toženka je ustvarila precedens, s katerim je „postavila na glavo“ celoten postopek prometa z nepremičnino.

10V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo vse listine v upravnem spisu in listine v sodnem spisu od A1 do deloma A6 (tj. v dopis Pošte Slovenije z dne 14. 12. 2016, sodbo I U 2397/2017 in sodbo I U 349/2019, dopis Pošte Slovenije z dne 17. 3. 2020, obvestilo o zavrženju kazenske ovadbe z dne 30. 7. 2018, sklep o zavrženju kazenske ovadbe in zahtevo za izločitev listin) ter v zaprosilo za podatek o oddaji poštne pošiljke z dne 9. 12. 2016 (C1), odgovor Pošte Slovenije z dne 14. 12. 2016 (C2), sledenje pošiljk - podatki izbrane pošiljke RT005885839SI (C3), uradni zaznamek upravnega organa z dne 9. 12. 2016 (C4), uradni zaznamek upravnega organa z dne 25. 11. 2016 (C5), sklep 330-561/2016/17 z dne 18. 1. 2017 o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje (C6), sodbo I U 1504/2017 (C7), sodbo IU 2397/2017 (C13), dopis Okrožnega državnega tožilstva z dne 5. 6. 2017 (C14), uradni zaznamek Ministrstva za notranje zadeve z dne 3. 4. 2017 (C15), uradni zaznamek Ministrstva za notranje zadeve z dne 3. 3. 2017 (C16), račun ... z dne 24. 11. 2016 (C17), odgovora Pošte Slovenije na poizvedbe z dne 21. 4. 2020 in 14. 12, 2016 (C18). Izvedbo dokazov, za katere je bil senat mnenja, da niso pomembni za odločitev, je zavrnilo. Ker so razlogi za to navedeni v dokaznem sklepu, jih sodišče na tem mestu ne ponavlja (drugi odstavek 287. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z drugim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu; v nadaljevanju ZUS-1).

11Tožba ni utemeljena.

12Uvodoma sodišče zavrača stališče tožnikov, da je bistveno kršilo postopek, ker je stranki z interesom dovolilo udeležbo v tem postopku, čeprav je odločitev drugostopenjskega organa, da se odobritev pravnega posla med A., d. o. o. in njo zavrne, postala pravnomočna.

13Stranka z interesom je v odgovoru na tožbo zahtevala odpravo odločitve drugostopenjskega organa, da se odobritev pravnega posla med njo in prodajalcem zavrne in potrditev odločitve, vsebovane v 1. in 3. točki izreka prvostopenjske odločbe, da se odobri pravni posel z njim, zahteva prvega tožnika in druge tožnice za odobritev pravnega posla pa zavrže. Sodišče jo je v dopisu z dne 29. 9. 2022 seznanilo s svojim stališčem, da ima njen odgovor na tožbo vsebino tožbe, ki pa je prepozna. Ker stranka z interesom na poziv sodišča ni odgovorila, da njen odgovor na tožbo ni (obenem) tožba, jo je sodišče glede na njeno vsebino tako obravnavalo in vpisalo kot samostojno tožbo, ki se vodi pod I U 1409/2022. Ker o zadevi I U 1409/2022 še ni bilo pravnomočno odločeno, stranka z interesom pa v bistvu uveljavlja, da so posamezne točke izreka medsebojno odvisne tako, da lahko postane pravnomočna le dokončna odločitev o prodaji, ali povedano drugače, da je tožba zoper 3. točko izreka prvostopenjske odločbe povzročila, da ni pravnomočna niti odločitev v 1. točki izreka drugostopenjske odločbe, ji je sodišče pravni interes za udeležbo priznalo. To pa še ne pomeni, da je sodišče že s tem, ko je udeležbo dovolilo, odločilo, da so te navedbe utemeljene.

14Drugi odstavek 225. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) določa, da če se s pritožbo ali s tožbo izpodbijajo posamezne točke ali vsebinsko ločljivi deli izreka odločbe, postanejo posamezne točke ali posamezni vsebinski deli izreka odločbe ali posameznih njenih točk, ki se ne izpodbijajo in medsebojno niso odvisni, dokončni ali pravnomočni (drugi odstavek 225. člena ZUP).

15Odločitve o tem, s katerim od sprejemnikov ponudbe se odobri pravni posel, so lahko vsebinsko neodvisne, saj ni nujno, da so vse stranke pravilno sprejele ponudbo in niti da so predkupni upravičenci, ki si medsebojno konkurirajo. Vsebinsko ločljiva je tudi obravnavana odločitev organa. V prvi točki izreka prvostopenjske odločbe je bil namreč odobren pravni posel med prodajalcem in stranko z interesom, v 3. točki pa je bila vloga za odobritev istega pravnega posla s prvim tožnikom in drugo tožnico zavržena. Če je vloga za odobritev pravnega posla z enim od sprejemnikov ponudbe zavržena, pa to še ne pomeni, da je že zato treba odobriti pravni posel z drugim sprejemnikom. Odobritev je odvisna od tega, ali je ta oseba predkupni upravičenec, saj je ponudnik v postopku prodaje po ZKZ vezan na svojo ponudbo le v razmerju do predkupnih upravičencev. Drugostopenjski organ je tako lahko odločal o tem, ali naj se nepremičnine prodajo B. B. neodvisno od odločitve, da je vloga prvega tožnika in druge tožnice prepozna. Pravnomočnost odločitve, da se njegova vloga zavrne, tako ne vpliva na odločitev o tem, ali je vloga prvega tožnika in druge tožnice prepozna niti obratno. Stranka z interesom bi lahko zoper odločitev drugostopenjskega organa, da ni predkupni upravičenec, zaradi česar se njena vloga za odobritev pravnega posla zavrne, v roku 30 dni vložila tožbo, o čemer je bila v odločbi tudi poučena.

16V času odločanja na prvi stopnji veljavni ZKZ je v prvem odstavku 20. člena določal, da mora vsakdo, ki želi kupiti na prodaj dano kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, dati pisno izjavo o sprejemu ponudbe, ki jo pošlje priporočeno upravni enoti ali neposredno vloži na upravni enoti in v četrtem odstavku tega člena, da je rok za sprejem ponudbe 30 dni od dneva, ko je bila ponudba objavljena na oglasni deski upravne enote.

17Med strankami ni sporno, da je bila ponudba tretje tožnice za prodajo objavljena od 24. 10. 2016 do 23. 11. 2016. Sporno je, ali sta prvi tožnik in druga tožnica to ponudbo sprejela 23. 11. 2016, ko bi bil sprejem še pravočasen, ali 24. 11. 2016, ko bi bil sprejem ponudbe prepozen.

18Sodišče zavrača trditev tožnikov, da naj bi v zadevi I U 349/2019, ki je tekla na podlagi tožbe A., d. o. o., že zavzelo stališče, da je sprejem ponudbe pravočasen, saj iz te sodbe izhaja, da se sklicuje na sodbo I U 2397/2017. V sodbi I U 2397/2017 pa ni ugotovilo, da sta prvi tožnik in druga tožnica ponudbo sprejela pravočasno, ampak da organ v izpodbijani odločbi ni navedel razlogov za svoj zaključek, da je bila priporočena pošiljka prvega tožnika in druge tožnice poslana 24. 11. 2016 in ne 23. 11. 2016. Zato je zaključilo, da izpodbijana odločba glede bistvene okoliščine ni obrazložena, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, saj sodišče odločbe ni moglo preizkusiti. Ker je ni moglo preizkusiti, pa ni moglo ugotoviti, da je bil sprejem ponudbe pravočasen.

19Po 68. členu ZUP je vloga vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme, preden izteče rok. Če je vloga poslana po elektronski poti, se šteje za pravočasno, če jo je pred iztekom roka prejel informacijski sistem organa ali informacijski sistem za sprejem vlog, vročanje in obveščanje (prvi odstavek). Če se vloga pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto (drugi odstavek).

20Iz uradnega zaznamka Ministrstva za notranje zadeve z dne 3. 4. 2017 izhaja, da je način oddaje priporočene pošiljke na BS ... tak, da stranka uslužbencu odda pisemsko ovojnico in izpolnjeno potrdilo o oddaji priporočene pošiljke. Uslužbenec zaračuna strošek ter nato odčitano črtno kodo nalepi na pisemsko ovojnico ter na potrdilo in nato še fizično odtisne datum na ovojnico in potrdilo o oddaji pošiljke. Potrdilo izroči stranki, pisemsko ovojnico pa odda v zbirnik Pošte. Tožniki trdijo, da sta prvi tožnik in druga tožnica vlogo oddala priporočeno po pošti s tem, ko sta jo 23. 11. 2016 oddala priporočeno na BS ..., ki je za Pošto Slovenije opravljal sprejem poštnih pošiljk, med njimi tudi priporočenih. To dokazujeta s kopijo potrdila o oddaji pošiljke, na kateri je odtisnjen žig BS ... z datumom 23. 11. 2016 in kopijo kuverte, na kateri je odtisnjen enak žig z enakim datumom. Vendar se tako na potrdilu, kot na ovojnici nahaja tudi črtna koda RT005885839SI, ki jo je BS ... ob sprejemu pošiljke odtisnil na potrdilo in na ovojnico. Iz tega kodnega zapisa odčitan datum, ko je BS ... sprejel pošiljko, je 24. 11. 2016.

21Organ je v postopku opravil poizvedbe pri G., d. d., na katere ni prejel odgovora, prav tako pa je trikrat opravil poizvedbe pri Pošti Slovenije. Ta je 14. 12. 2016 odgovorila, da potrjuje, da je bilo priporočeno pismo oddano v prenos na BS ..., in sicer dne 24. 11. 2016 ob 18:16,07. V dopisu z dne 17. 3. 2020, na katerega se kot edinega verodostojnega v tožbi sklicujejo tožniki, je res pojasnila, da je iz kopije naslovne strani pisma razvidno, da je bilo oddano na BS ... 23. 11. 2016 in da se kot čas oddaje šteje čas, ko so bile oddane na bencinskem servisu. Pojasnila je tudi, da se pošiljke, ki so na BS ... oddane po zaprtju pošt, dejansko odpravijo iz pošt šele naslednji delovni dan, kar pa ne vpliva na dejanski datum oddaje. Na podlagi novih poizvedb je nato Pošta Slovenije v dopisu z dne 21. 4. 2020 še pojasnila, da je pojasnilo z dne 17. 3. 2020 pripravila na podlagi fotokopije naslovne strani ovojnice obravnavanega pisma, na katerem je odtisnjen datum 23. 11. 2016. Vpogled v poštne listine po 18 mesecih praviloma ni več mogoč, ker pa je organ poizvedbo poslal že decembra 2016, je bilo na podlagi tega mogoče pridobiti ustrezno dokumentacijo, iz katere nedoumno izhaja, da je bilo pismo prejeto v prenos 24. 11. 2016 ob 18:16:07.

22Sodišče zavrača ugovor tožnikov, da je organ spraševal zato, da bi prejel odgovor, da je pošiljka oddana prepozno, saj je opravljal poizvedbe s ciljem, da bi popolnoma in pravilno ugotovil dejansko stanje, tj. da bi odpravil vsak dvom v navidezno nasprotje med pojasnilom pošte z dne 14. 12. 2016 in 17. 3. 2020, iz katerih sicer jasno izhaja, da v dopisu z dne 17. 3. 2020 Pošta Slovenije govori o datumu, odtisnjenem na ovojnici in ne o datumu, ki izhaja iz črtne kode. Če je na potrdilu in ovojnici odtisnjena črtna koda, ki izpiše datum oddaje pošiljke na BS ... 24. 11. 2016, hkrati pa je na teh listinah še ročno odtisnjen žig z datumom 23. 11. 2016, po presoji sodišča drugačna pojasnila, kot jih je Pošta Slovenije dala 14. 12. 2016 in 21. 4. 2020, niti niso mogoča ne glede na to, kakšno je vprašanje. Stvar dokazne ocene je, kateri od datumov je verodostojen.

23Iz podatkov, ki izhajajo iz črtnih kod, ki so bile ob sprejemu pošiljke na BS ... nalepljene na potrdilo in pisemsko ovojnico in se štejejo kot datum oddaje priporočene pošiljke, izhaja odčitek oziroma zaključek, da je bila pošiljka na BS ... sprejeta in s tem tudi oddana (Pošti Slovenije) 24. 11. 2016. Gre za računalniško podprto evidenco, datum na kuverti in potrdilu pa je odtisnjen z žigom, ki je ročno nastavljiv, pri čemer ni bilo sporno, da so številke na tem žigu vrtljive. Zato je lahko nastavljen napačno oziroma po pomoti ali se zaradi pogoste uporabe zamakne, kar je pri računalniško vodeni evidenci izključeno.

24Glede na vse navedeno sodišče sodi, da je zaključek organa, da je bila priporočena pošiljka oddana 24. 11. 2016, pravilen. Ker pošiljke sprejema Pošta Slovenije, ... pa je le njen izvajalec, toženki tudi ni bilo treba še naprej pošiljati vprašanj o datumu sprejema pošiljke ..., ki na dopise ni odgovarjal. Pravilnost toženkinega zaključka pa potrjuje še račun BS ... za opravljeno storitev, ki je bil izdan 24. 11. 2016 in ne 23. 11. 2016. Tega zaključka po presoji sodišča ne ovrže niti zavrženje ovadbe Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani v zadevi št. t/5451/2017/AR, ki po prepričanju tožnikov dokazuje, da kaznivo dejanje ni bilo storjeno in posledično, da sta prvi tožnik in druga tožnica ponudbo sprejela pravočasno. Ker za izdajo spornega potrdila niso bili ugotovljeni znaki kaznivega dejanja, trdijo, da je treba upoštevati, da potrdilo o oddaji pošiljke dokazuje njeno oddajo 23. 11. 2016, sicer jim bodo kršene pravice, ki jih zagotavlja 27. člen Ustave. Vendar v obravnavani zadevi prvemu tožniku in drugi tožnici nihče ne očita storitve kaznivega dejanja in odločitev v zadevi ni odvisna od tega, ali je bilo storjeno, ampak od tega, kdaj sta priporočeno oddala sprejem ponudbe. Zato se organu do zavrženja ovadbe ni bilo treba opredeliti.

25Glede na povedno je torej odločitev toženke, da se zahteva zavrže, ker prvi tožnik in druga tožnica v vlogi ne uveljavljata kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, po tem zakonu ne moreta biti stranka (druga točka prvega odstavka 129. člena ZUP), pravilna. Ker sta ponudbo sprejela prepozno, pravice do odobritve pravnega posla nimata.

26Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo.

27Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.