VSL Sodba I Cpg 278/2022

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani II. in III. točki izreka potrdi.

II. Tožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da mora toženka tožnici v roku 15 dni plačati 432,36 EUR s pripadki (I. točka izreka), zavrnilo pa je tožbeni zahtevek za plačilo 35.394,64 EUR s pripadki (II. točka izreka). Tožnici je naložilo povrnitev toženkinih pravdnih stroškov v višini 1.403,03 EUR s pripadki (III. točka izreka).

2Tožnica vlaga pritožbo iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) zoper II. in III. točko izreka izpodbijane sodbe (zoper zavrnilni del in odločitev o stroških). Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo razveljavi in spremeni tako, da tožbi v celoti ugodi, podredno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, v vsakem primeru pa toženki naloži v plačilo stroške tega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3Pritožba je bila vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Tožnica je v tem sporu iztoževala plačilo zavarovalnine – škode zaradi odtujitve aparata za izdelavo sladoleda (vlomne tatvine)¹ in škode zaradi obratovalnega zastoja² v skupni višini 35.827,00 EUR po zavarovalnih pogodbah št. 1 oziroma št. 2.

6Iz nespornih dejstev oziroma dejanske podlage sodbe sodišča prve stopnje izhaja sledeče:

- pravdni stranki sta sklenili zavarovalno polico št. 1 (med drugim) za zavarovanje vlomne tatvine (priloga B1), katere sestavni del so Posebni pogoji za zavarovanje podjetij – komfortno in ekskluzivno kritje (P-ABP-04; priloga B6; v nadaljevanju Posebni pogoji);

- pravdni stranki sta sklenili zavarovalno polico št. 2 za zavarovanje elektronike (priloge B37–B39), katere sestavni del so Splošni pogoji za zavarovanje elektronskih naprav in aparatov S-ELK-14 (priloga B49; v nadaljevanju Splošni pogoji);

- dne 10. 5. 2016 je bilo vlomljeno v tožničin gostinski lokal, pri čemer so bila poškodovana vhodna vrata, odtujenih pa je bilo več kosov gostinske opreme in blaga, med drugim tudi aparat za izdelavo sladoleda;

- odtujeni aparat za izdelavo sladoleda je bil naknadno najden, vendar je bil poškodovan;³

- toženka je tožnici na podlagi zavarovalne police št. 1 obračunala premoženjsko škodo v višini 6.760,41 EUR za odtujeno vsebino gostinskega lokala z izjemo aparata za izdelavo sladoleda; upoštevajoč omejitev zavarovalne vsote je tožnici ponudila v izplačilo zavarovalnino v višini 4.173,00 EUR; ker tožnica tega zneska ni sprejela, ji je izplačala 3.927,28 EUR;

- toženka je tožnici na podlagi zavarovalne police št. 2 obračunala premoženjsko škodo na najdenem aparatu za izdelavo sladoleda v višini 5.047,99 EUR; upoštevajoč odbitno franšizo v višini 50,00 EUR je tožnici ponudila v izplačilo zavarovalnino v višini 4.997,99 EUR; ker tožnica tega zneska ni sprejela, ji je izplačala 4.811,35 EUR.

7Premoženjsko zavarovanje zagotavlja povrnitev škode na zavarovančevem premoženju, če nastane zavarovalni primer (prim. prvi odstavek 949. člena Obligacijskega zakonika, OZ). S sklenitvijo zavarovalne pogodbe zavarovalnica prevzame obveznost povrniti škodo, ki nastane z nastopom zavarovalnega primera.

8Sodišče prve stopnje je glede škode zaradi poškodbe aparata za izdelavo sladoleda navedlo, da je tožnica na podlagi zavarovalne police št. 2 v primeru poškodbe zavarovane stvari upravičena do povrnitve škode v višini stroškov popravila in materiala (2. točka prvega odstavka 6. člena Splošnih pogojev). Tožnici je tako ob upoštevanju stroška popravila v višini 5.047,99 EUR in odbitne franšize v višini 50,00 EUR priznalo škodo zaradi poškodovanja aparata za izdelavo sladoleda v višini 4.997,99 EUR. Ker je toženka del tega že plačala, ji je naložilo še plačilo preostalega dela. Pojasnilo je še, da je tožnica tudi na podlagi zavarovalne police št. 1 v primeru poškodbe zavarovane stvari v posledici vlomne tatvine upravičena do povrnitve škode v višini stroškov popravila (drugi odstavek 1. točke 18. člena dela F Posebnih pogojev). Na podlagi zavarovalne police št. 1 je tožnici ob upoštevanju (nesporne) premoženjske škode v višini 6.760,41 EUR za odtujeno vsebino gostinskega lokala (z izjemo aparata za izdelavo sladoleda) in omejitve zavarovane vsote do višine 4.173,00 EUR priznalo škodo zaradi odtujene vsebine gostinskega lokala v slednji (omejeni) višini. Ker je toženka del tega že plačala, ji je naložilo še plačilo preostalega dela.

9Pritožnica sodišču prve stopnje očita, da je neutemeljeno zavrnilo izvedbo dokaznega predloga z zaslišanjem tožničinega zakonitega zastopnika A. A. in zavarovalnega agenta B. B., s čimer naj bi zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, prav tako pa naj bi kršilo 22. in 23. člen Ustave. Vendar pa v zvezi s tem očitkom zgolj pavšalno navaja, da je sodišče prve stopnje, ne da bi zaslišalo navedeni osebi, ugotavljalo pravno odločilna dejstva glede: 1) vsebine dogovora med tožnico in toženko ob sklepanju obravnavanih zavarovalnih pogodb; 2) kritja zavarovalnih primerov; 3) zavarovalne vsote; 4) skrbnosti strank pri sklepanju obravnavanih zavarovalnih pogodb oziroma skrbnosti tožničinega zakonitega zastopnika pri sklepanju pogodbe št. 1 (točka 22 obrazložitve izpodbijane sodbe); 5) tožničine odgovornosti, ki naj bi zavrnila prevzem aparata, kljub temu, da naj bi razpolagala z vsemi podatki, ki jih je imel v tem postopku tudi sodni izvedenec (točka 18 obrazložitve izpodbijane sodbe); 6) stanja in videza aparata za izdelavo sladoleda ipd. Pritožnica namreč ne navede, kje in kako naj bi navedena dokazna predloga substancirala, saj ne obrazloži, konkretno katera pravno odločilna dejstva je z dokaznima predlogoma dokazovala in kako jih je tekom postopka substancirano podala. Zgolj posplošeno sklicevanje, da bi moralo sodišče prve stopnje predlagani osebi zaslišati glede zgoraj navedenih dejstev, brez pojasnila konkretno katero pravno odločilno dejstvo oziroma vsebino dogovora, kritja, zavarovalne vsote, skrbnosti strank oziroma tožničinega zakonitega zastopnika pri sklepanju pogodbe št. 1,⁴ tožničine odgovornosti ter stanja in videza aparata bi predlagani osebi lahko potrdili, ne zadostuje.

10Pritožnica nadalje sodišču prve stopnje in izvedencu očita, da nista ugotavljala, za koliko se je vrednost aparata za izdelavo sladoleda zmanjšala zaradi odtujitve in stanja, v katerem je bil aparat najden, oziroma kolikšna je sploh vrednost aparata. Zatrjuje, da je aparat brez vsakršne vrednosti. Ni bilo sporno, da je bil aparat za izdelavo sladoleda ob najdbi poškodovan. V takem primeru določila Splošnih pogojev (in Posebnih pogojev) določajo, da se škoda, ki jo krije zavarovanje, obračuna po stroških popravila in materiala. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotavljalo (le), koliko znašajo stroški popravila aparata za izdelavo sladoleda. Tožnica pa na podlagi zavarovalnih polic št. 1 in št. 2 ni upravičena tudi do povračila škode zaradi manjvrednosti (popravljene) stvari – v konkretnem primeru aparata za izdelavo sladoleda.

11Tudi sicer pa tožnica v postopku pred sodiščem prve stopnje ni ugovarjala, da je upravičena (tudi) do škode zaradi manjvrednosti (popravljenega) aparata za izdelavo sladoleda.⁵ V zvezi s tem ni podala konkretiziranih trditev,⁶ niti jih ne podaja v pritožbi. Navesti bi namreč morala vrednost, ki bi jo aparat imel, če ne bi prišlo do poškodbe, in vrednost, ki bi jo imel aparat po popravilu (ne pa vrednosti aparata pred popravilom, ki po pritožničinem mnenju znaša nič).⁷ Pritožničine (tudi sicer pomanjkljive) trditve in dokazi v zvezi s tem zato predstavljajo nedovoljene pritožbene novote, ki se po prvem odstavku 337. člena ZPP ne upoštevajo. Ker navedba, da je aparat brez vrednosti, ni pravno odločilna, je nepotreben tudi dokaz, ki naj bi to navedbo potrjeval in ki ga pritožnica prilaga pritožbi, in sicer elektronsko sporočilo družbe M., d. o. o., z dne 21. 3. 2022. Tudi sicer pa ni izpolnjen pogoj, da tožnica tega dokaza brez svoje krivde ni mogla predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo. Tožnica bi namreč lahko že prej zaprosila M., d. o. o., za mnenje glede vrednosti aparata za izdelavo sladoleda. Zakaj tega ni mogla storiti, pritožnica ne pojasni.

12Nadalje ne drži, da je bila tožnica šele z izpodbijano sodbo seznanjena z dejanskim in pravnim naziranjem sodišča prve stopnje. Toženka je namreč cel postopek ugovarjala, da je bil odtujen aparat za izdelavo sladoleda najden ter se sklicevala na določbe Splošnih pogojev glede obračuna škode v primeru poškodbe aparata, in sicer, da se škoda obračuna v višini stroškov popravila aparata. Sodišče prve stopnje pa je izvedencu tudi izrecno naložilo, naj poda oceno vrednosti škode oziroma stroškov popravila aparata.

13Pritožnica zgolj pavšalno izpodbija ugotovljeno dejansko stanje glede identitete aparata za izdelavo sladoleda. Očitek pritožnice, da bi morala toženka tožnici plačati novo vrednost aparata oziroma zavarovalnino za odtujeni aparat, ne pa zgolj povračilo za strošek popravila, tako ni utemeljen.

14Sodišče prve stopnje je glede škode zaradi obratovalnega zastoja zaključilo, da navedeni zahtevek že po temelju ni utemeljen, saj tožnica tega zavarovanja ni imela dogovorjenega z zavarovalnima policama št. 1 in št. 2.⁸ Dodatno pa je navedlo še, da ni izkazan niti po višini. Pritožnica zaključka sodišča prve stopnje glede temelja ne izpodbija, zato pritožba glede škode zaradi obratovalnega zastoja že iz tega razloga ni utemeljena. Pritožnica namreč ugovarja le zaključku sodišča prve stopnje glede višine škode, pa še to iz napačnega razloga, saj navaja, da je podala konkretne podatke glede višine nastale škode (da je torej zadostila trditvenemu bremenu), sodišče prve stopnje pa je tožbeni zahtevek (dodatno) zavrnilo, ker je zaključilo, da tožnica ni zadostila svojemu dokaznemu bremenu.

15Iz pritožbe je mogoče razbrati nasprotovanje odločitvi o stroških postopka samo iz razloga napačne odločitve o glavni stvari, ki pa se ni izkazal za utemeljenega. Ker pritožnica glede tega ni podala drugih konkretiziranih pritožbenih očitkov, pritožba tudi v tem delu ni utemeljena.

16S tem je višje sodišče odgovorilo na pravno odločilne pritožbene razloge (prvi odstavek 360. člena ZPP). Če tožnica morebiti na kakšno pritožbeno navedbo ni dobila izrecnega odgovora, pa ta izhaja iz konteksta celotne obrazložitve,⁹ kar zadošča, saj lahko iz obrazložitve te odločbe v zadostni meri spozna, kateri razlogi so vodili višje sodišče k njegovi odločitvi.¹⁰

17Ker se po vsem obrazloženem pritožbeni očitki niso izkazali za utemeljene in ker ob preizkusu izpodbijane sodbe v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo niti uradoma upoštevnih kršitev, je višje sodišče na podlagi 353. člena ZPP odločilo, kot izhaja iz izreka te sodbe.

18Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato mora sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in 154. člen ZPP).

¹ Trdila je, da je vrednost aparata za izdelavo sladoleda ob nastanku škodnega dogodka znašala vsaj 25.000,00 EUR.
² Trdila je, da ji je zaradi obratovalnega zastoja nastala škoda v višini vsaj 15.000,00 EUR.
³ Tožnica je v postopku pred sodiščem prve stopnje ugovarjala, da najden aparat ni isti aparat, kot ji je bil ukraden. Zahtevala je škodo v višini celotne vrednosti aparata.
⁴ Glede točke 22 obrazložitve izpodbijane sodbe višje sodišče pojasnjuje še, da vprašanje, ali sta stranki v zavarovalni polici št. 1 omejili zavarovalnino do višine 4.173,00 EUR, niti ni pravno odločilno, saj je sodišče prve stopnje tožnici že na podlagi zavarovalne police št. 2 priznalo škodo zaradi poškodbe avtomata za izdelavo sladoleda v višini stroškov popravila. Presoja skrbnosti stranke ob sklepanju pogodbe pa tudi sicer predstavlja pravno (in ne dejansko) vprašanje.
⁵ Pogosto popravilo (tudi če je ustrezno strokovno opravljeno) ne zagotovi, da bi vrednost poškodovane stvari postala enaka vrednosti, ki bi jo imela stvar, če do poškodbe ne bi prišlo. V takšnem primeru bo oškodovančev premoženjski položaj takšen, kot bi bil, če škodnega dogodka ne bi bilo, samo, če prejme denarno odškodnino, ki je enaka seštevku denarne odškodnine v višini dejanskih stroškov popravila stvari in denarne odškodnine za škodo zaradi manjvrednosti (popravljene) stvari. Prim. N. Plavšak, v: N. Plavšak in drugi, Obligacijski zakonik (OZ), splošni del, s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 947.
⁶ Na prvem naroku za glavno obravnavo je trdila le, da ji je gospod C. C. iz družbe M., d. o. o., pojasnil, da je aparat, ki se tam nahaja, praktično brez vrednosti in je uporaben zgolj za rezervne dele, kar je še dodaten razlog, da takšnega aparata ni mogla prevzeti. Šele v pripombah na izvedensko mnenje pa je zgolj pavšalno navedla, naj izvedenec „poda stališče o manjvrednosti aparata zaradi poškodb aparata, korozije ter večletnega nedelovanja aparata.“
⁷ Prim. N. Plavšak, prav tam.
⁸ Višje sodišče pojasnjuje, da se v zavarovalnem pravu izgubljeni dobiček priznava samo, če je to posebej dogovorjeno. Prim. A. Polajnar Pavčnik, v: N. Plavšak in drugi, Obligacijski zakonik (OZ), posebni del, s komentarjem, 4. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 859.
⁹ Prim. sklep Ustavnega sodišča Up-429/01-5 z dne 24. 6. 2003, 2. točko obrazložitve.
¹⁰ Prim. sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije III Ips 84/2017 z dne 22. 5. 2018.