VSL Sodba I Cp 89/2023

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke, ki je zahtevala plačilo zavarovalnine v zvezi s škodnim dogodkom z dne 8. 1. 2011 v višini 1.076,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 76,50 EUR od 27. 1. 2011 dalje do plačila in od zneska 1.000,00 EUR od 4. 5. 2016 dalje do plačila ter priznalo tožeči stranki zakonske zamudne obresti od zneska 6.820,00 EUR od 27. 1. 2011 do 12. 8. 2021 (točka I.) V presežku do 2.900,00 EUR (za kolikor presega znesek 1.000,00 EUR) je tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine iz naslova nepremoženjske škode zavrnilo kot tudi zahtevek iz naslova premoženjske škode do zneska 9.230,91 EUR, kolikor presega dosojeno odškodnino iz tega naslova v znesku 6.896,55 EUR (II). V III. točki izreka je sklenilo, da je tožena stranka dolžna tožeči povrniti pravdne stroške v znesku 5.306,08 EUR s pripadki.

2Odločitev sodišča v zavrnilnem delu (II.) in odločitev o stroških postopka (III. in IV.) izpodbija tožeča stranka s pritožbo po odvetniku iz vseh razlogov po 338. členu ZPP. V obrazložitvi pritožbe navaja, da je sodišče tožeči stranki iz naslova premoženjske škode na vozilu priznalo 6.835,55 EUR in še 61,00 EUR za stroške avtovleke. A v nasprotju z določili materialnega prava določilo višino škode po cenah novih delov ličarskega materiala in dela v času sojenja, ne pa po cenah na dan nastanka škode, do katere je prišlo pred 11-timi leti.

Izpodbija tudi odločitev o višini odškodnine iz naslova nematerialne škode, ker je prepričan, da je upravičen do celotnih vtoževanih 2.900,00 EUR glede na primerljivo sodno prakso. Poudarja, da je sodišče premalo upoštevalo, da je pritožnik utrpel več lahkih poškodb, ne le ene, da je bil zaradi tega 10 dni v bolniškem staležu in da je vsakomur jasno, da težave v zvezi s poškodbo z iztekom bolniškega staleža še ne minejo. Pritožnik vztraja, da je trpel bolečine srednje intenzitete teden dni, lažje pa mesec dni. Sodišče ni upoštevalo, da je bil med zdravljenjem močno omejen pri svojih aktivnostih, saj je sprva lahko samo počival in ni mogel početi ničesar, imel je težave pri osebni higieni in oblačenju, niti ni mogel opravljati nikakršnih hišnih in gospodinjskih opravil zaradi težav s koleni in glavo. Dlje časa je bil omejen pri vseh športnih aktivnostih. Pri spanju je imel težave zaradi bolečin. Dosojena odškodnina v znesku 1.000,00 EUR, ki ne dosega niti povprečne slovenske plače, je prenizka. Sodišče je zmotno uporabilo določilo odvetniške tarife, ko je odvetniku samo za prvi narok za glavno obravnavo priznalo 500 točk, za prvi narok po vrnitvi zadeve v novo odločanje pa ne.

3Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Doslej je bilo v tej zadevi že pravnomočno razsojeno, da je tožbeni zahtevek na plačilo zavarovalnine utemeljen po temelju, oziroma je podano zavarovalno kritje iz naslova AO plus in kasko zavarovanje na podlagi pogodbe, ki jo je tožnik sklenil s pravnim prednikom tožene stranke.

O višini premoženjske škode

6V pritožbenem postopku ostaja sporno, ali je potrebno cenitev škode na avtomobilu opraviti po sedanjih cenah novih delov ličarskega materiala in dela ali po cenah na dan nastanka škode, za kar se v pritožbi zavzema tožeča stranka.

7Določilo drugega odstavka 168. člena OZ, na katerega se sklicuje v obrazložitvi sodišče prve stopnje, je namenjeno predvsem varovanju koristi oškodovanca, da ta ne bi bil prikrajšan zaradi padca vrednosti denarja od trenutka zapadlosti odškodninske obveznosti do trenutka, ko mu je prisojena odškodnina pred sodiščem prve stopnje. Da bi bile cene za popravilo avtomobila pred 11-timi leti višje, tožnik niti ne navaja niti ne predloži dokazov, da je avto popravil. Zato pritožbeno sodišče nima nikakršnih pomislekov, da je odškodnina za škodo na avtomobilu pravilno odmerjena po cenah ob izdaji sodne odločbe (drugi odstavek 168. člena OZ).

8Glavnica v konkretnem primeru predstavlja dolg tožene zavarovalnice na podlagi zavarovalne pogodbe, sklenjene med pravdnima strankama, zato je v zvezi s plačilom zamudnih obresti potrebno upoštevati določilo 243. člena OZ. Slednje določa, da mora zavarovalnica v primeru nastanka zavarovalnega primera izplačati zavarovalnino ali odškodnino v dogovorjenem roku, ki sme biti daljši kot 14 dni, šteto od dneva, ko je dobila obvestilo, da je zavarovalni primer nastal. Zavarovalnica je prejela prijavo o poškodovanem vozilu 11. 1. 2011, zato tožeči stranki dolguje zamudne obresti za odškodnino za premoženjsko škodo od 27. 11. 2011 dalje do plačila.

O nepremoženjski škodi

9V pritožbenem postopku ni sporno, da je tožnik v nezgodi utrpel udarnino in odrgnino leve rame, trebušne stene in udarnino desnega kolka. Nateg vratnih mišic nima pokritja v zavarovalnih pogojih, enako kot tudi ne duševnih bolečin zaradi prestanega strahu.

10Sodni izvedenec je poškodbe, ki so predmet zavarovanja, ocenil kot zelo lahke, ki specifičnega zdravljenja ne terjajo. Sanirajo se v treh do desetih dneh, brez trajnih posledic. Zaradi poškodb je tožnik iskal zdravniško pomoč v urgentni ambulanti, ponoči, kjer so ga pregledali in opravili RTG slikanje. Dobil je navodila za počitek, lokalno hlajenje in analgetik. Po oceni izvedenca je bilo zdravljenje teh poškodb zaključeno že 15. 11. 2011, torej v manj kot tednu dni, bolniški stalež pa je bil zaključen po 11-tih dneh od nezgode, 21. 1. 2011, ko je bilo tudi zdravljenje poškodb vratu, ki niso predmet tega odškodninskega zahtevka, zaključeno.

11Zaradi udarnine in odrgnine leve rame, trebušne stene in udarnine desnega kolena, je približno štiri dni kontinuirano trpel lahke telesne bolečine, nato pa še tri dni občasne. Analgetikov s tem v zvezi mu ni bilo potrebno jemati. Zato je tudi po mnenju višjega sodišča odmerjena odškodnina v višini 1.000,00 EUR iz naslova nepremoženjske škode za prestane telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem primerna. Do odškodnine iz naslova strahu pa glede na določila zavarovalne pogodbe ni upravičen.

O stroških postopka

12V pravdnem postopku ne glede na to, kolikokrat je zadeva vrnjena v novo odločanje sodišču prve stopnje, sodišče samo enkrat opravi prvi narok za glavno obravnavo, zato v določilih Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in Odvetniški tarifi ni podlage za nagrado odvetnika v višini 500 točk, ko je bila zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v novo odločanje.

13Pritožbene navedbe se tako pokažejo kot neutemeljene in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (350. člen ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

14Tožeča stranka je v pritožbenem postopku propadla, zato sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (165. člen ZPP v zvezi s 154. členom ZPP).