VSM Sklep III Cp 55/2023

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Udeleženca krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom preživnino, določeno s sodno poravnavo Okrožnega sodišča na Ptuju IV P 74/2012 z dne 9. 10. 2012 spremenilo tako, da je nasprotnemu udeležencu naložilo plačevanje preživnine v znesku 230,00 EUR mesečno od 15. 4. 2022 dalje, dokler bodo za to obstajali zakonski pogoji. Preživninsko obveznost po tem sklepu pa je nasprotni udeleženec za že zapadle zneske dolžan izpolniti v 15 dneh, v bodoče pa plačevati mesečno, in sicer vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec, do prve uskladitve preživnine z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin (I. točka izreka). V II. točki izreka je odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

2Zoper sprejeto odločitev se pritožuje nasprotni udeleženec. Navaja, da sodišče prve stopnje ni ugotavljalo pravno pomembnih okoliščin, ki so bile aktualne v času prve določitve preživnine in pravno pomembnih okoliščin v tem sojenju, zato so zaključki sodišča prve stopnje glede spremenjenih okoliščin zmotni. Sicer pa mora sodišče odločati o višini oziroma spremembi preživnine na podlagi veljavnih podatkov v času odločanja. Če spremenjenih potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca sodišče ne ugotovi, ne more spremeniti preživnine ne glede na to, da ta morebiti ni ustrezna in ne krije vseh potreb preživninskega upravičenca. Sodišče prve stopnje bi tako moralo ugotoviti, da nasprotni udeleženec mesečno prejema nekje čez 1.000,00 EUR in ne 1.600,00 EUR, kot to zmotno navaja, s tem pa so se premoženjske razmere nasprotnega udeleženca celo poslabšale glede na obdobje, ko je bila preživnina prvotno določena. Potrebno je upoštevati, da je nasprotni udeleženec v postopku osebnega stečaja. Ob vseh ugotovljenih stroških, ki niso spremenjeni, tako ne bo zmogel poskrbeti za svoje preživetje. Povsem pavšalen pa je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da lahko udeleženec zasluži z dodatnim delom, pri tem pa ni upoštevalo okoliščine o razporeditvi delovnega časa, saj slednji delo zaključi ob 17.00 uri in je šele ob 18.00 uri doma. Sicer pa si išče drugo službo, vendar je slednjo težko najti tudi v Republiki Avstriji. Za razliko od nasprotnega udeleženca pa so premoženjske razmere predlagateljice enake kot ob priliki prvega sojenja. Sama na domu lahko pridela povrtnine, domače živali, tako ima možnost tudi brezplačnega mesa. V prvem sojenju so bili tudi stroški s plačevanjem vrtca, katerih pa sedaj ni. Predlagateljica ima boljši delovnik, ki ji dejansko omogoča, da lahko sprejme še popoldansko delo. Sodišče je nasprotnemu udeležencu prisodilo za 1/3 višje dohodke, pri tem pa je tudi neobrazloženo poudarilo, da lahko dodatno dela, čeprav mu delovnik tega ne dopušča. Nasprotni udeleženec je postavljen v nezavidljivo situacijo, ko mu za preživetje ostane zgolj 145,00 EUR, zato predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog zavrne oziroma podredno zadevo vrne v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

3V odgovoru na pritožbo predlagateljica odgovarja na pritožbene navedbe in predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

4Pritožba ni utemeljena.

5V postopku so bile uporabljene določbe Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ), Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) ter na podlagi 42. člena ZNP-1 tudi določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

6Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se preživnina, ki je bila določena s sodno poravnavo z dne 9. 10. 2012 v višini 115,00 EUR (po zadnji uskladitvi znaša preživnina 123,51 EUR mesečno), zviša zaradi obstoja spremenjenih okoliščin, to je zaradi zvišanja mesečnih potreb mld. otroka in na podlagi višjih dohodkov nasprotnega udeleženca. Sodišče prve stopnje je ugotavljalo, ali so se potrebe mld. otroka in materialne zmožnosti staršev od določitve preživnine dne 9. 10. 2012 do vložitve predloga spremenile do te mere, da terjajo in opravičujejo ponovno presojo ter zvišanje preživnine.

7Že določena preživnina se lahko zviša oziroma zniža le pod pogojem, da je prišlo do spremenjenih okoliščin, ki so bile podlaga za njeno določitev. Če sodišče spremenjenih okoliščin v smislu potreb upravičenca oziroma zmožnosti zavezanca ne ugotovi, ni podlage za spremembo preživnine, tudi ne v primeru, da slednja morebiti ni ustrezna in ne krije vseh upravičenčevih preživninskih potreb.¹ V kolikor sodišče ugotovi obstoj spremenjenih okoliščin, na podlagi katerih je bila preživnina določena (189. člen DZ), sodišče višino preživnine glede na spremenjene potrebe upravičenca ali spremenjene zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena, spremeni ter z izvršilnim naslovom že določeno preživnino zviša ali zniža (197. člen DZ).

8Pritožbeno ni sporno, da so v prvotnem postopku določitve preživnine IV P 74/2012 bile potrebe mld. otroka ocenjene na 230,00 EUR in je takrat bila določena preživnina nasprotnemu udeležencu v višini 115,00 EUR, mld. otrok pa je bil takrat star 4 leta. Sedaj je sodišče prve stopnje potrebe otroka ocenilo na 500,00 EUR (s čemer sodišče druge stopnje v celoti soglaša), mld. otrok pa je sedaj star 14 let. Predlagateljica je zatrjevala višje stroške prehrane, oblačil in obutve, večje potrebe za osebno higieno, šolske izlete in hobije, saj mld. otrok sestavlja lego sistem, ki predstavlja zelo visok strošek. Prav tako je CSD v mnenju ugotovil, večje potrebe preživninskega upravičenca.

9Sodišče prve stopnje je potrebe in stroške mld. otroka ocenilo na 500,00 EUR mesečno (8. do 15. točka obrazložitve). Slednje pritožbeno ni sporno. Upoštevaje, da so bile potrebe 4 letnega mld. otroka v postopku IV P 74/2012 ugotovljene na višino 230,00 EUR, so tako na podlagi dejstva, da sedaj znašajo potrebe mld. otroka 500,00 EUR, nesporno podane spremenjene okoliščine pri preživninskem upravičencu, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotavljalo premoženjske zmožnosti obeh udeležencev postopka.

10Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je znašal mesečni dohodek nasprotnega udeleženca cca 1.600,00 EUR, od oktobra 2022 dalje pa nekje 1.000,00 EUR, saj se je slednjemu spremenila pogodba o zaposlitvi tako, da je sedaj zaposlen za krajši delovni čas. S tem pa nima prav pritožnik, da se njegov delovni čas vsak dan zaključi ob 17.00 uri in da dodatnega dela ne more opravljati, saj je sodišče v celoti sledilo njegovi izpovedbi, da je sedaj zaposlen za krajši delovni čas, s tem pa lahko opravlja še dodatno delo. Prav tako je ugotovilo, da je povprečna mesečna plača predlagateljice cca 750,00 EUR.

11Na podlagi tako ugotovljenih dohodkov udeležencev nepravdnega postopka je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je primerna preživnina, ki jo zmore plačevati nasprotni udeleženec 230,00 EUR. Slednji znesek pokriva zgolj 46 % življenjskih mesečnih potreb mld. otroka. Ostali del potreb (54 %) pa v celoti pokriva predlagateljica. Pri tem ni nezanemarljivo, da mld. otrok večino časa preživlja z materjo, saj ima nasprotni udeleženec stike z mld. otrokom zgolj vsak drugi vikend. Na navedeno ne more vplivati dejstvo, da je nasprotni udeleženec v osebnem stečaju. Saj slednje vpliva zgolj na način poplačevanja upnikov in s tem tudi preživninskih terjatev do njega (390. člen Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP))², sam ZFPPIPP in Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) pa določata višino dohodka, ki mu kot dolžniku mora ostati za preživljanje, pri čemer se upošteva tudi njegova preživninska obveznost (102. člen ZIZ). Ne glede na navedeno pa so njegovi prihodki v vsakem primeru višji kot prihodki predlagateljice, njegova preživninska obveznost pa ne pokriva niti 50 % potreb mld. otroka, ki so bile kot nesporno ugotovljene v predmetnem postopku. S tem je prispevek nasprotnega udeleženca za preživljanje otroka nižji kot ga ima mati, ki ima nižje dohodke, pri tem pa ji ostane še vsakodnevna skrb za varstvo in vzgojo otroka.

12S tako ugotovljenimi dohodki, kot jih že sedaj prejema nasprotni udeleženec, torej s plačo cca 1.000,00 EUR (za krajši delovni čas), bo kljub stroškom za lastno preživljanje po oceni sodišča druge stopnje nedvomno zmogel pokriti 230,00 EUR mesečne preživnine, brez da bi bilo ogroženo njegovo preživetje. Starši morajo skrbeti za svoje otroke v enakem razmerju, kar pomeni, da imajo enako odgovornost za varstvo in vzgojo ter njihov razvoj, pri čemer so koristi otroka njihova poglavitna skrb, v tej smeri pa tudi obveznost, da svoje otroke preživljajo (135. do 137. člen ZD).

13Glede na ugotovljeno, ker je prišlo do spremenjenih okoliščin na strani preživninskega upravičenca, o čemer ima sodišče prve stopnje obrazložene in prepričljive razloge, je pritožba nasprotnega udeleženca neutemeljena, zato jo je sodišče druge stopnje zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

14Udeleženca nepravdnega postopka krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka (101. člen ZNP-1).

¹ VS RS sodba II Ips 3/2020 z dne 19. 6. 2020.
² Drugi odstavek 390. člena ZFPPIPP: Iz stečajne mase se v postopku osebnega stečaja kot prednostne terjatve poleg terjatev iz prvega in drugega odstavka 21. člena tega zakona plačajo tudi terjatve do stečajnega dolžnika na podlagi zakonite preživnine, odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ali zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti ter odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal.