VSL Sklep I Cpg 41/2023

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Nasprotni udeleženec sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti odvetnika A. A. imenovalo za skupnega zastopnika delničarjev v postopku prenosa delnic B., d. d., na glavnega delničarja B.-X., d. d.

2Zoper sklep se je zaradi zmotne uporabe materialnega prava in kršitve določb nepravdnega postopka (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1) pritožil nasprotni udeleženec in predlagal, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi, postopek ustavi in predlog predlagatelja kot prepozen zavrže ter mu naloži plačilo stroškov nasprotnega udeleženca. Priglasil je stroške pritožbenega postopka.

3Predlagatelji odgovora na pritožbo niso vložili.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je v postopku sodne določitve primerne denarne odpravnine po 388. členu Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1 z izpodbijanim sklepom v na podlagi 608. člena ZGD-1 imenovalo skupnega zastopnika delničarjem, ki niso vložili predloga za sodni preizkus in se niso odpovedali pravici do dodatnega denarnega doplačila po 606. členu ZGD-1.

6Nasprotni udeleženec je v pritožbi navedel, da je sklep nepravilen in nezakonit, ker ga je sodišče izdalo v postopku, ki je ustavljen. Ta pritožbeni očitek izhaja iz dejstva, da je bil predmetni nepravdni postopek začet na predlog predlagatelja C. d. d., ki je v nadaljevanju ta predlog umaknil. Po mnenju nasprotnega udeleženca v trenutku umika predloga ni bilo drugega udeleženca postopka, ki bi lahko predlagal nadaljevanje postopka, hkrati pa postopek ni bil začet po uradni dolžnosti (26. člen ZNP-1), zato umik predloga (enako kot umik tožbe) utemeljuje ustavitev postopka na podlagi 42. člena ZNP-1 v zvezi s tretjim odstavkom 188. člena ZPP.

7Za odločanje o predlogu za sodni preizkus primerne denarne odpravnine se uporabljajo določbe ZNP-1, če v ZGD-1 ni drugače določeno (prvi odstavek 607. člena ZGD-1 v zvezi z drugim odstavkom 388. člena ZGD-1).

8Predlagatelj lahko umakne predlog do izdaje odločbe sodišča prve stopnje (prvi odstavek 25. člena ZNP-1). Višje sodišče sicer pritrjuje nasprotnemu udeležencu, da predstavlja umik predloga nepogojno in nepreklicno procesno dejanje. Vendar se ureditev, ki jo ZNP-1 predvideva v prvem odstavku 26. člena, razlikuje od ureditve po ZPP, saj umika predloga ne pogojuje s soglasjem drugih udeležencev. Če namreč predlagatelj umakne predlog, lahko vsak udeleženec v 15 dneh od dneva, ko je bil obveščen o umiku, predlaga nadaljevanje postopka. Nepravdni postopek se torej nadaljuje, dokler to želi vsaj eden od udeležencev. Ta ureditev ustreza naravi nepravdnega postopka, v katerem sodišče ureja razmerja glede na interese vseh prizadetih oseb. Zato tudi v primeru, ko ureditev razmerja predlaga več predlagateljev, pa nato predlog umakne le eden od njih, postopka ni mogoče ustaviti, dokler vsaj eden od predlagateljev vztraja pri vloženem predlogu.

9Kdo je udeleženec nepravdnega postopka ZNP-1 določa v 21. členu. Ker za določitev kroga udeležencev ne zadošča zgolj formalno merilo, temveč se ta prepleta in dopolnjuje z materialnopravnim, je neutemeljen pritožbeni očitek, da sta bila v trenutku umika predloga udeleženca predmetnega nepravdnega postopka le njegova formalna udeleženca, to je C. d. d. kot prvi predlagatelj in B.-X., d. d. kot nasprotni udeleženec. Njegovi udeleženci so tudi vse tiste osebe, pri katerih obstaja materialnopravna navezanost na zadevo. V smislu 21. člena ZNP-1 so materialni udeleženci osebe, na katere se odločitev sodišča neposredno nanaša. In pravnomočna sodna odločba, s katero sodišče odloči o predlogu za preizkus primerne denarne odpravnine, pravnomočna sodna poravnava in pravnomočno potrjena poravnava pred poravnalnim odborom učinkuje za vse manjšinske delničarje; vsem manjšinskim delničarjem mora biti s sodno odločbo ali poravnavo zagotovljeno enako dodatno denarno doplačilo, razen tistim, ki so se v skladu s 606. členom ZGD-1 odpovedali pravici do dodatnega denarnega doplačila (611. člen ZGD-1 v zvezi z drugim odstavkom 388. členom ZGD-1). Tudi tem osebam je treba priznati status udeleženca, čeprav v postopku (še) ne sodelujejo in (še) niso udeleženci v formalnem smislu. Zato jim mora sodišče omogočiti, da se v začet nepravdni postopek vključijo, v njem sodelujejo in branijo svoje interese. Ker je lahko posledično število materialnopravnih udeležencev nepravdnega postopka, v katerem se preizkuša primernost denarne odpravnine, zelo veliko, gre pa za razmerje, ki ga sodišče za njih lahko uredi le enako, vsebuje ZGD-1 posebna pravila o njihovi udeležbi.

10Tretji odstavek 607. člena v zvezi z drugim odstavkom 388. člena ZGD-1 tako vsem delničarjem, ki izpolnjujejo pogoje iz 1. alineje tretjega odstavka 605. člena ZGD-1 podeljuje procesno upravičenje, da vložijo svoje predloge za preizkus denarne odpravnine v enem mesecu od takrat, ko sodišče na spletni strani AJPES objavi obvestilo, da je že bil vložen predlog za sodni preizkus denarne odpravnine. Ti delničarji se torej lahko vključijo v začet nepravdni postopek (3. člen ZNP-1) kot formalni udeleženci – predlagatelji. ZGD-1 vložitev njihovih predlogov veže na objavo navedenega obvestila na spletni strani AJPES. Ker so E. in ostali delničarji, ki so navedeni v uvodu tega sklepa, svoj predlog vložili v zakonskem roku enega meseca od objave, je neutemeljen pritožbeni očitek, da je njihov predlog prepozen in bi ga moralo sodišče prve stopnje zavreči. Kadar je predlagateljev za ureditev istega razmerja več in predlog umakne le eden od njih, pa 25. člena ZNP-1 ni mogoče uporabiti, dokler vsaj eden od predlagateljev vztraja pri vloženem predlogu. Zato je neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje obravnavani nepravdni postopek ustaviti takoj, ko je C. d. d. umaknil svoj predlog.

11608. člen ZGD-1 v zvezi z drugim odstavkom 388. člena ZGD-1 pa določa posebna pravila o procesni sposobnosti in zastopanju tistih delničarjev, ki ne vložijo svojega predloga in se ne odpovedo pravici do dodatnega denarnega doplačila po 606. členu ZGD-1. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je zaradi varstva njihovih pravic po uradni dolžnosti imenovalo skupnega zastopnika. Skupni zastopnik ima položaj zakonitega zastopnika in v imenu navedenih materialnopravnih udeležencev postopka s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika opravlja vsa procesna dejanja v postopku (drugi odstavek 608. člena ZGD-1). Zakon ga med drugim pooblašča tudi za sprejem odločitve o nadaljevanju postopka po umiku vseh predlogov za sodni preizkus denarne odpravnine (drugi odstavek 608. člena ZGD-1). Če je po presoji dobrega gospodarstvenika mogoče pričakovati ugoden izid postopka, pa je skupni zastopnik po umiku vseh predlogov za sodni preizkus denarne odpravnine postopek dolžan nadaljevati (sedmi odstavek 608. člena ZGD-1). Navedene določbe torej tudi skupnemu zastopniku podeljujejo upravičenje, da se po umiku predloga izjavi o nadaljevanju nepravdnega postopka v imenu tistih delničarjev, ki jih zastopa. To je dodaten razlog, da je neutemeljen pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje takoj, ko je C. d. d. umaknil svoj predlog, obravnavani nepravdni postopek ustaviti.

12Glede na vse navedeno pritožba nasprotnega udeleženca ni utemeljena. Ker višje sodišče tudi ob uradnem preizkusu ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

13Ker nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 42. členom ZNP-1).