VDSS Sodba Psp 331/2022

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna za tožnika povrniti stroške odgovora na pritožbo v višini 117,00 EUR na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbo tožene stranke št. ... z dne 23. 7. 2021 in prvostopenjsko odločbo CSD št. ... z dne 25. 1. 2021. Nadalje je odločilo, da tožena stranka nosi stroške postopka.

2Zoper sodbo je pritožbo vložila tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je bil CSD A. dne 22. 1. 2021 s strani občine B. obveščen, da se tožnik na zadnji javni razpis za oddajo neprofitnega stanovanja v najem v občini stalnega prebivališča ni prijavil, zato ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do subvencije najemnine za tržno stanovanje. Dejstvo je, da je občina B. v lokalnem časopisu dne 30. 10. 2020 najavila napoved objave javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem z namenom, da se o prihajajočem javnem razpisu v naprej seznani čim širši krog občanov. Javni razpis je bil v lokalnem časopisu objavljen 20. 11. 2020, istega dne pa tudi na občinski spletni strani. Nanj se je bilo možno prijaviti do vključno 22. 12. 2020. Ker se tožnik ni prijavil in posledično ni uvrstil na prednostno listo, je bila njegova vloga za subvencijo tržne najemnine zavrnjena. Po mnenju tožene stranke se je posameznik dolžan prijaviti na vsakokratni javni razpis, ki ga razpiše občina stalnega prebivališča. Zakonska določba prvega odstavka 121. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju: SZ-1)¹ je jasna in ne dopušča diskrecije. Tožnik je bil kot predhodni upravičenec do subvencije najemnine seznanjen s postopkom uveljavljanja te pravice in zakonskimi pogoji za pridobitev pravice. S tem v zvezi je bil dolžan spremljati vsakokratne javne razpise za oddajo neprofitnega stanovanja v najem v občini stalnega prebivališča. Tožena stranka se nadalje sklicuje na določbo 42. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju: ZUPJS),² ki v prvem odstavku 42. člena določa, da morajo biti pogoji za pridobitev in koriščenje pravic po tem zakonu izpolnjeni ves čas prejemanja pravic iz javnih sredstev. Namen subvencioniranja tržnega najema je namreč začasen in sicer za čas, dokler upravičenec ne pridobi neprofitnega stanovanja v najem. Upravičenec mora biti zaradi tega ves čas aktiven, saj mu prijava na razpis in uvrstitev na prednostno listo omogoča, da čimprej pride do neprofitnega stanovanja in s tem razbremeni občinski in državni proračun plačevanja subvencije k tržni najemnini. V primeru, ko se prosilec na tekoči javni razpis sploh ne prijavi, se to dejstvo upošteva kot sprememba in se mu ukine pravica do subvencije tržne najemnine, s prvim dnem naslednjega meseca po zadnjem možnem dnevu za prijavo na javni razpis (42.b člen ZUPJS). Ker se tožnik ni prijavil na javni razpis za dodelitev neprofitnega stanovanja v občini njegovega stalnega prebivališča, je to po mnenju tožene stranke razlog za razveljavitev prvostopenjske odločbe z dne 25. 1. 2021 (pravilno: 11. 11. 2020). Po mnenju tožene stranke morajo biti namreč vsi pogoji izpolnjeni ves čas prejemanja pravic iz javnih sredstev in ne le v času izdaje prvostopenjske odločbe. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

3V odgovoru na pritožbo tožnik navaja, da je tožena stranka neutemeljeno posegla v pravnomočno odločbo z dne 11. 11. 2020. Ker javni razpis do izdaje navedene odločbe še ni bil objavljen, je edina pravilna odločitev, da je upravičen do subvencije tržne najemnine. V odločbi z dne 11. 11. 2020 tudi ni bilo določenega pogoja, da navedeno pravico obdrži le v primeru pravočasne prijave na javni razpis. Take določbe tudi ne vsebuje ZUPJS. Sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne. Priglaša tudi pritožbene stroške.

4Pritožba ni utemeljena.

5Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)³ pazi po uradni dolžnosti.

6Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 23. 7. 2021, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba vložena zoper prvostopenjsko odločbo CSD A. št. ... z dne 25. 1. 2021. Z navedeno odločbo je prvostopenjski organ razveljavil odločbo o upravičenosti do subvencije najemnine št. ... z dne 11. 11. 2020 in sicer s 1. 1. 2021. Nadalje je odločil, da se tožnikova vloga za subvencioniranje najemnine za tržno stanovanje, zavrne, in da je tožnik občini B. dolžan povrniti sredstva, ki jih je le-ta izplačala na podlagi razveljavljene odločbe.

7Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in pa iz listin v spisu izhaja, da je CSD z odločbo št. ... z dne 11. 11. 2020 odločil, da je tožnik upravičen do subvencionirane tržne najemnine za tržno stanovanje na naslovu C., oddano v najem z najemno pogodbo z dne 1. 5. 2019 v višini 127,20 EUR mesečno za obdobje od 1. 11. 2020 do 31. 10. 2021. Znesek subvencije na račun najemodajalca plačuje občina B.

8Za odločitev v tej zadevi je odločilen odgovor na vprašanje, ali neprijava na javni razpis za oddajo neprofitnega stanovanja v najem v občini stalnega prebivališča pomeni, da je prišlo do spremembe glede izpolnjevanja pogojev za pridobitev pravic po določbah ZUPJS. V drugem odstavku 42. člena ZUPJS je določeno, da mora upravičenec do subvencije najemnine CSD sporočiti vsa dejstva, okoliščine in vse spremembe, ki vplivajo na upravičenost do pravice iz javnih sredstev, njeno višino in obdobje prejemanja, v 8 dneh od dne, ko je taka sprememba nastala ali je zanjo izvedel. Ali je prišlo do omenjenih sprememb, skladno z 42.a členom ZUPJS pazi CSD tudi po uradni dolžnosti.

9SZ-1 v 121.b členu določa splošne pogoje za pridobitev subvencije k plačilu tržne najemnine. Določeno je, da subvencija pripada upravičencem iz 121.a člena, če izpolnjujejo dohodkovne cenzuse in druge pogoje glede premoženjskega stanja, določene s predpisi o socialnem varstvu, ki urejajo denarne socialne pomoči, ter nimajo v lasti drugega stanovanja. Izpolnjevanje pogojev po 121.b členu SZ-1 ni sporno.

10V 121.a členu SZ-1 je določeno, kdo so upravičenci za pridobitev subvencije k plačilu tržne najemnine. Tako so do subvencije k plačilu tržne najemnine upravičeni prosilci, ki plačujejo tržno najemnino in so se uvrstili na prednostno listo na zadnjem javnem razpisu za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja v občini stalnega prebivališča, z izjemo prosilcev, ki zavrnejo zagotovljeno neprofitno najemno stanovanje. V drugem in tretjem odstavku 121. člena pa so opredeljene izjeme v primeru, če je bil javni razpis za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja nazadnje objavljen pred več kot letom dni oziroma, če javni razpis sploh ni bil objavljen. Prijava na javni razpis je torej odločilna pri ugotavljanju, kdo je upravičenec do subvencije k plačilu tržne najemnine. Kot je to pravilno poudarilo že sodišče prve stopnje, se vprašanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev pravice do subvencije najemnine ugotavlja v času do izdaje odločbe na prvi stopnji. Javni razpis za oddajo neprofitnega najemnega stanovanja v občini B. do vložitve vloge tožnika oziroma izdaje odločbe tožene stranke z dne 11. 11. 2020 ni bil objavljen (zadnji razpis je bil zaključen 10. 4. 2017). Pri odločitvi, da je tožnik upravičen do subvencije k plačilu tržne najemnine je bil upoštevan 121.a člen SZ-1. Prav tako ni bilo sporno izpolnjevanje splošnih pogojev po določbi 121.b člena ZUPJS.

11Tožnik je bil skladno s pravnomočno odločbo z dne 11. 11. 2020 upravičen do subvencije k plačilu tržne najemnine in ta njegov status se, kljub temu, da se ni prijavil na javni razpis, ki je bil objavljen 20. 11. 2020, ni v ničemer spremenil. SZ-1 namreč ne nalaga, da bi se moral upravičenec prijaviti na vsak javni razpis, ki bi bil objavljen po izdaji odločbe o priznanju pravice do subvencije k plačilu tržne najemnine. Je pa neprijava na javni razpis odločilnega pomena pri odločanju o novi pravici do subvencije k plačilu tržne najemnine. Potrebno je namreč upoštevati, da je bila tožniku ta subvencija priznana le za določen čas in sicer za čas od 1. 11. 2020 do 31. 10. 2021. Prav tako tudi ZUPJS ne določa obveznosti prijave na vsakokratni javni razpis.

12Glede na navedeno se torej pogoji za pridobitev pravic po ZUPJS zaradi neprijave na javni razpis niso spremenili, s tem pa torej tudi ni podana pravna podlaga za poseg v dokončno in pravnomočno odločbo z dne 11. 11. 2020, s katero je bilo odločeno, da je tožnik upravičen do subvencionirane tržne najemnine. Neutemeljene so torej pritožbene navedbe, da tožnik v času po 1. 1. 2022 ni več izpolnjeval pogojev za priznanje pravice do subvencije k plačilu tržne najemnine.

13Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

14V skladu s 155. členom ZPP in ob upoštevanju Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT)⁴ je pritožbeno sodišče priznalo stroške odgovora na pritožbo v višini 375 točk (tar. št. 15/4 OT) in skladno z 12. členom OT 2 % materialnih stroškov, kar znaša 7,50 točke. Ker je bil tožniku z odločbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani opr. št. Bpp 399/2022 dodeljena brezplačna pravna pomoč na pritožbeni stopnji in ker je skladno s petim odstavkom 17. člena Zakona o odvetništvu, odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po Odvetniški tarifi, je pritožbeno sodišče upoštevaje vrednost točke 0,60 EUR naložilo toženi stranki, da plača za tožnika na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani 117,00 EUR, od tega 112,50 EUR za odgovor na pritožbo, ter 4,50 EUR za materialne stroške v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

¹ Ur. l. RS, št. 69/2003 s spremembami.
² Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami.
³ Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.
⁴ Ur. l. RS, št. 2/2015 s spremembami.