iuris
§ zakonZakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev · ZUPJS · velja od 14. 8. 2010

42.b člen ZUPJS

Sodna praksa: 12 odločb navaja ta člen · 2 ključni · zadnja 10. 9. 2025Vse odločbe ↓
  • VSRS Sodba VIII Ips 20/2025Vrhovno sodišče RS · 2025

    Zastavlja se vprašanje, ali neprijava na javni razpis za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja v občini stalnega prebivališča v času, ko je upravičencu priznana pravica do subvencije najemnine, predstavlja spremembo, ki lahko vpliva na že priznano pravico. S tem v zvezi se toženka sklicuje na 121. a člen SZ-1. Iz te določbe ne izhaja, da upravičenec pravico izgubi, če se v obdobju njenega priznanja ne prijavi na takrat objavljen javni razpis za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja. Ta člen namreč ne določa izgube pravice, temveč le enega od pogojev za njeno pridobitev - uvrstitev na prednostno listo pred vlogo za subvencijo. O prenehanju pravice med obdobjem upravičenosti za subvencioniranje najemnine, ki je bila že priznana s pravnomočno odločbo, tudi ni mogoče sklepati z ustrezno razlago teh določb, saj bi takšna razlaga prestopila okvir ureditve. Neprijava na razpis v času upravičenosti bi morala biti jasno opredeljena kot dejstvo, ki vpliva na pravico do subvencije, vendar takšne določbe ni. Zato o neprijavi na razpis tožnica ni bila dolžna obveščati toženke, toženka pa tudi po uradni dolžnosti ni imela podlage za poseg v že priznano pravico.

  • VSRS Sodba VIII Ips 8/2025Vrhovno sodišče RS · 2025

    Določba devetega odstavka 44. člena ZUPJS se nanaša le na odpis neupravičeno pridobljenih javnih sredstev, ne pa na odpis sredstev, ki so bila pridobljena upravičeno. Uporaba te določbe je omejena na primere, v katerih pride do naknadne odprave oziroma razveljavitve odločbe zaradi pred tem neupravičeno priznane pravice iz javnih sredstev (tudi pravice do državne štipendije).

  • VDSS Sodba Psp 88/2025Višje delovno in socialno sodišče · 2025

    Ni relevantno, ali je tožnik spremembo periodičnega dohodka sporočil pravočasno, temveč je edino bistveno, kdaj je do spremembe prišlo. Upravičenec mora torej CSD podatek, da je prišlo do spremembe pri periodičnem dohodku zaradi začetka prejemanja pokojnine sporočiti v osmih dneh od dneva, ko je sprememba nastala ali je zanjo izvedel. Tudi če je ne sporoči pravočasno, se o pravici po uradni dolžnosti na novo odloči s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 19. 2. 2026
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Različice besedila · 3
  1. od 15. 12. 2017 · trenutno
  2. 26. 11. 2013 – 14. 12. 2017
  3. 20. 5. 2011 – 25. 11. 2013

Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.

Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Na ta člen se sklicujejo
Člen se sklicuje na

Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.

Sodna praksa

12 odločb navaja ta člen · zadnja 10. 9. 2025
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–12 od 12
Ključne odločbe — označene kot pomembne v zbirki sodnapraksa.si
VSRS Sodba VIII Ips 20/2025Vrhovno sodišče RS, Delovni in socialni oddelek · 10. 9. 2025ključna

Zastavlja se vprašanje, ali neprijava na javni razpis za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja v občini stalnega prebivališča v času, ko je upravičencu priznana pravica do subvencije najemnine, predstavlja spremembo, ki lahko vpliva na že priznano pravico. S tem v zvezi se toženka sklicuje na 121. a člen SZ-1. Iz te določbe ne izhaja, da upravičenec pravico izgubi, če se v obdobju njenega priznanja ne prijavi na takrat objavljen javni razpis za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja. Ta člen namreč ne določa izgube pravice, temveč le enega od pogojev za njeno pridobitev - uvrstitev na prednostno listo pred vlogo za subvencijo. O prenehanju pravice med obdobjem upravičenosti za subvencioniranje najemnine, ki je bila že priznana s pravnomočno odločbo, tudi ni mogoče sklepati z ustrezno razlago teh določb, saj bi takšna razlaga prestopila okvir ureditve. Neprijava na razpis v času upravičenosti bi morala biti jasno opredeljena kot dejstvo, ki vpliva na pravico do subvencije, vendar takšne določbe ni. Zato o neprijavi na razpis tožnica ni bila dolžna obveščati toženke, toženka pa tudi po uradni dolžnosti ni imela podlage za poseg v že priznano pravico.

VSRS Sodba VIII Ips 8/2025Vrhovno sodišče RS, Delovni in socialni oddelek · 13. 5. 2025ključna

Določba devetega odstavka 44. člena ZUPJS se nanaša le na odpis neupravičeno pridobljenih javnih sredstev, ne pa na odpis sredstev, ki so bila pridobljena upravičeno. Uporaba te določbe je omejena na primere, v katerih pride do naknadne odprave oziroma razveljavitve odločbe zaradi pred tem neupravičeno priznane pravice iz javnih sredstev (tudi pravice do državne štipendije).

Vse odločbe
  • VDSS Sodba Psp 88/2025
    Višje delovno in socialno sodišče · 11. 6. 2025

    Ni relevantno, ali je tožnik spremembo periodičnega dohodka sporočil pravočasno, temveč je edino bistveno, kdaj je do spremembe prišlo. Upravičenec mora torej CSD podatek, da je prišlo do spremembe pri periodičnem dohodku zaradi začetka prejemanja pokojnine sporočiti v osmih dneh od dneva, ko je sprememba nastala ali je zanjo izvedel. Tudi če je ne sporoči pravočasno, se o pravici po uradni dolžnosti na novo odloči s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe.

  • VDSS Sodba Psp 29/2023
    Višje delovno in socialno sodišče · 22. 3. 2023

    Ker se je pri tožničinem partnerju spremenila vrsta periodičnega dohodka, se periodični dohodek, ki ga ne prejema več, ne upošteva, upoštevati pa je treba nov periodični dohodek na način, kot to velja za upoštevanje tekočih dohodkov.

  • VDSS Sodba Psp 156/2020
    Višje delovno in socialno sodišče · 23. 9. 2020

    Za odločitev v zadevi je torej bistvena ugotovitev, kdaj je prišlo do spremembe, ki vpliva na samo pravico do subvencije najemnine. S tem v zvezi je tako potrebno razčistiti, kdaj se je tožnica preselila na nov naslov.

  • VDSS Sodba Psp 399/2018
    Višje delovno in socialno sodišče · 20. 2. 2019

    Za spremembo vrste periodičnih dohodkov kot nastanek spremembe okoliščin v smislu 42. člena ZUPJS se lahko šteje le izplačilo novega periodičnega dohodka. Zgolj sprememba zavarovalne podlage iz naslova družbeništva in poslovodenja zasebne družbe v delovno razmerje sama po sebi še ne more pomeniti takšne spremembe, ki bi lahko vplivala na upravičenost do pravice iz javnih sredstev, njeno višino ali obdobje prejemanja in zaradi katere bi bilo treba izdati drugačno odločbo o pravici oziroma odločbo o spremembi priznanja pravice po 42. in 42.a členu ZUPJS. Ker ima sprememba podlage zavarovanja iz naslova družbeništva in poslovodenja zasebne družbe v delovno razmerje, za posledico tudi spremembo vrste periodičnega dohodka, torej iz dohodka iz naslova vodenja družbe v plačo, do spremembe okoliščin lahko pride šele pod pogojem izplačila novega periodičnega dohodka, torej plače.

  • VSRS Sodba VIII Ips 80/2018
    Vrhovno sodišče RS · 19. 12. 2018

    Ker je tožnik prejel denarno socialno pomoč in varstveni dodatek na podlagi odločbe CSD, ki je bila na podlagi zakona, ki ureja to pravico, razveljavljena, je dolžan neupravičeno prejeta sredstva v višini razlike med prejeto usklajeno višino varstvenega dodatka in višino varstvenega dodatka, do katerega je upravičen na podlagi odločbe z dne 13. 5. 2016, izdane v postopku razveljavitve, vrniti.

  • VDSS Sodba Psp 161/2017
    Višje delovno in socialno sodišče · 5. 10. 2017besedilo 2013–2017

    Upravičenec do otroškega dodatka in znižanega plačila vrtca mora centru za socialno delo spremembo vrste periodičnega dohodka zaradi začetka prejemanja določenega dohodka sporočiti v osmih dneh od dneva, ko je sprememba nastala ali je zanjo izvedel. Če jo sporoči pravočasno, se o pravici na novo odloči s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe. Tudi če je ne sporoči pravočasno, se o pravici na novo odloči s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe, saj gre za spremembo, ki ima lahko za posledico nižjo višino sredstev.

  • VDSS Sodba Psp 162/2017
    Višje delovno in socialno sodišče · 25. 5. 2017besedilo 2013–2017

    Ker je v konkretnem primeru tožnik prejel denarno socialno pomoč na podlagi odločbe Centra za socialno delo z dne 7. 10. 2015, ki je bila na podlagi zakona, ki ureja to pravico, razveljavljena, je v višini razlike med prejeto višino denarne in socialne pomoči in višino denarne socialne pomoči, do katere je tožnik upravičen na podlagi odločbe z dne 14. 1. 2016, izdane v postopku razveljavitve, neupravičeno prejeta javna sredstva dolžan vrniti. Gre za razliko med zneskom 346,65 EUR (odločba z dne 7. 10. 2015) in zneskom 30,36 EUR (odločba z dne 14. 1. 2016), tako da znaša razlika 316,29 EUR, kolikor je dolžan tožnik vrniti, kot je pravilno odločeno z izpodbijanima upravnima odločbama.

  • VSRS sodba VIII Ips 28/2016
    Vrhovno sodišče RS · 5. 4. 2016besedilo 2013–2017

    Pravilno je stališče sodišča druge stopnje, da bi center za socialno delo o upravičenosti do otroškega dodatka moral odločiti s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe, to je s 1. 10. 2012 in ne s 1. 9. 2012, kot je odločil. Izpodbijane odločbe se nanašajo le na pravico do otroškega dodatka, ta pravica ni odvisna od tega, ali otrok obiskuje vrtec ali osnovno šolo, zato so neupoštevne revizijske navedbe o tem, da je bil otrok septembra 2012 v šoli in ne v vrtcu. Odločitev je bila izdana na podlagi prvega odstavka 42b. člena ZUPJS, ki določa, da center za socialno delo o dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na spremembo odločbe, za katere je izvedel po uradni dolžnosti ali pa na način in v roku iz drugega odstavka 42. člena ZUPJS, odloči s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe.

  • VDSS sodba Psp 127/2015
    Višje delovno in socialno sodišče · 3. 9. 2015besedilo 2013–2017

    Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da je pri tožnikovem otroku prišlo do spremembe vzgojno-izobraževalnega zavoda 31. 8. 2012. Tožnikov otrok je bil namreč 31. 8. 2012 še v vrtcu, šele naslednji dan 1. 9. 2012, ko je pričel obiskovati 1. razred osnovne šole, je zamenjal vrtec za šolo oziroma vzgojno-izobraževalni zavod. Ker je pri tožnikovemu otroku prišlo do spremembe vzgojno-izobraževalnega zavoda 1. 9. 2012 in je tožnik spremembo sporočil v roku, določenem v 42. členu ZUPJS, se skladno s 1. odstavkom 42.b člena odloči o dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na spremembo s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe, to je 1. 10. 2012. To pomeni, da v konkretnem primeru tudi ni prišlo do neupravičeno prejetih javnih sredstev za mesec september 2012 v višini 91,37 EUR.

  • VDSS sodba Psp 186/2015
    Višje delovno in socialno sodišče · 27. 8. 2015besedilo 2013–2017

    Pri odločanju o nastanku sprememb glede upravičenosti do pravice iz javnih sredstev je potrebno izhajati iz določbe 42.b člena ZUPJS, ki v 1. odstavku določa, da mora center za socialno delo o dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na spremembo odločbe in za katere je center za socialno delo izvedel po uradni dolžnosti ali na način in v roku iz drugega odstavka 42. člena tega zakona (obvestilo upravičenca), odločiti s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe. Pri tožnici, ki je prejemala otroški dodatek in subvencijo malice za svoje otroke, je prišlo do prenehanja delovnega razmerja in s tem v zvezi do prenehanja prejemanja periodičnega dohodka - plače. Tožnica do periodičnega dohodka (plače) ni bila več upravičena in ga tudi ni prejemala od 1. 2. 2014 dalje. Zato je treba o spremembi glede upravičenosti do pravice iz javnih sredstev odločiti od tega datuma dalje.