VSL Sklep I Cp 1466/2022

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (točka I) potrdi izpodbijani sklep.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da ima nepremičnina ID znak parcele 0000 386/8 kot pripadajoče zemljišče pravni položaj skupnega dela stavbe v etažni lastnini in da lastninska pravica na njej učinkuje v korist vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe z naslovom A. 13/d, ID znak stavbe 0000 1062 (točka I izreka). V ostalem je predlog zavrnilo – za parcelne številke 0000 386/7, 386/9 in 386/10 (točka II izreka).

2Nasprotni udeleženec vlaga pritožbo zoper točko I sklepa. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP¹ v zvezi z 42. členom ZNP-1² in 3. členom ZVEtL-1³. Predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Za pritožnika je sporen obseg pripadajočega zemljišča, in sicer le odločitev, da pripadajoče zemljišče k obravnavani stavbi predstavlja tudi manjša zelenica med dvema garažama z drevesno zasaditvijo na severozahodu obravnavane stavbe, ki jo je izvedenka urbanistične stroke v izvedeniškem mnenju označila z belo barvo. Sklep je materialnopravno zmoten (v nasprotju z 2. točko prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1) in pomanjkljiv. Temelji na neskladnem in pomanjkljivem mnenju izvedenke urbanistične stroke, ki se ga ne da preizkusiti. Spremenjeno mnenje izvedenke na naroku je v nasprotju s pisnim mnenjem. Manjkajo ugotovitve izvedenke in presoja o urbanističnih merilih (kriterijih) v času gradnje. Ker jih izvedenka ni podala, je odločitev sodišča nepravilna. Zmotna in v nasprotju z izvedeniškim mnenjem je ugotovitev o pretekli rabi in vzdrževanju zelenice. Dejansko vzdrževanje in urejanje spornega dela parcele ni razvidno iz dokumentacije. Pretekla raba (3. točka prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1) je praviloma le dodaten spoznavni vir. Pomembna je zgolj za razjasnitev nejasnosti, ali je bilo določeno zemljišče namenjeno eni ali več stavbam ali splošni rabi. Iz mnenja izvedenke je mogoče nedvoumno ugotoviti pripadajoče zemljišče le v obsegu, ki ga je označila z oranžno barvo. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je v obravnavanem postopku odločalo o obsegu pripadajočega zemljišča k večstanovanjski stavbi na naslovu A. 13 D. Ugotovilo je, da je del zemljišča, ki je sporen za pritožnika, v naravi zelenica z drevesno zasaditvijo med dvema garažama na severozahodni strani obravnavane stavbe. Na podlagi izvedeniškega mnenja izvedenke urbanistične stroke je ugotovilo, da prostorski akti iz časa gradnje stavbe (zgrajena leta 1960 v sklopu štirih stanovanjskih blokov stanovanjskega naselja B. v C.) in gradbena dokumentacija ne definirajo neposrednih elementov, na podlagi katerih bi bilo mogoče določiti obseg zemljišča, potrebnega za redno rabo stavbe; da se je zunanja ureditev stavbe v času od 1964 do 1997 (lastninjenje družbene lastnine) razvijala spontano, obseg zemljišča v redni rabi stavbe se je prilagajal obliki okoliških prometnic, tako da so se oblikovale naravne meje uporabe zemljišča. Po nadaljnjih ugotovitvah sodišča za zelenico vseskozi skrbijo etažni lastniki obravnavane stavbe. Po svoji namembnosti služi stavbi kot prostor emisijske zamejitve, prostor za igro otrok in prostor za sprostitev in ni v uporabi tretjih oseb ali v javni rabi.

5Po takih dejanskih ugotovitvah, ki jih pritožbeno sodišče v celoti sprejema, je ugotovilo, da obravnavana zelenica, ki je del zemljišča, ki obkroža obravnavano stavbo, predstavlja pripadajoče zemljišče in skupni del stavbe v etažni lastnini etažnih lastnikov.

6Odločitev je sprejeta ob pravilni uporabi materialnopravnih meril za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, ki so določena v prvem odstavku 43. člena ZVEtL-1⁴. Zakon ne določa nobenega razmerja med kriteriji, naštetimi v prvem odstavku 43. člena zakona. Opredeljuje jih enakovredno. Od vsakega posameznega primera je odvisno, na podlagi katerih kriterijev bo sodišče lahko ugotovilo obseg pripadajočega zemljišča: ob samostojni uporabi kateregakoli kriterija ali v kombinaciji z drugimi kriteriji⁵. V obravnavanem primeru je sodišče navedena pravna izhodišča v celoti pravilno upoštevalo in se oprlo zlasti na kriterije iz 2. in 3. alineje prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1.

7Za svojo odločitev je imelo zanesljivo oporo v pravilnem, popolnem in jasno obrazloženem izvedeniškem mnenju izvedenke urbanistične stroke, ki ga je po izvedenem dokaznem postopku pravilno ocenilo skupaj z izvedenimi dokazi (izjave in zaslišanje predstavnika predlagateljev o redni rabi spornega zemljišča, ogled na kraju samem). Izvedenka je v pisnem mnenju pojasnila, da je upoštevala sočasno vsa merila iz 43. člena ZVEtL-1. Kot poglaviten vir je upoštevala vsebino prostorskih aktov, upravnih dovoljenj in gradbene dokumentacije. Pregledala je arhivske aerofotoposnetke, stanje v naravi in jih dopolnila z uporabo drugih meril (vidni sledovi dejanske pretekle urejenosti v naravi)⁶. Že njeno pisno mnenje glede uporabe urbanističnih kriterijev pri sporni zelenici je bilo jasno. Na podlagi analiziranih urbanističnih kriterijev (tudi skozi zgodovinski prikaz) ni mogla ugotoviti, sodišče pa zgolj na podlagi tega kriterija ne določiti, rabi katere stavbe ali skupine stavb je bila namenjena sporna zelenica⁷. Podala je strokovno mnenje, da se obseg pripadajočega zemljišča k stavbi v danem primeru lahko ugotovi glede na dejansko in preteklo rabo zemljišča. Nasprotni udeleženec na pisno mnenje glede opredelitve sporne zelenice ni podal nobenih pripomb (ne v smeri morebitne javne rabe te površine, ne v smislu njegove uporabe zelenice). Tudi navedb predlagateljev, da je sporna zelenica ves čas v redni rabi in vzdrževanju obravnavane stavbe, ni prerekal. Sodišče je torej navedbe predlagateljev lahko štelo za priznane (214. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 3. členom ZVEtL-1). Z ogledom na kraju samem in po zaslišanju izvedenke ter predstavnika predlagateljev, pa se je tudi samo prepričalo o pripadnosti zelenice k obravnavani stavbi.

8Ne drži, da je navedena ugotovitev v nasprotju s pisnim izvedeniškim mnenjem izvedenke urbanistične stroke, saj je, kot je bilo že povzeto iz njenega mnenja, prav za sporno zelenico predlagala uporabo meril dejanske in pretekle rabe. Ker nasprotni udeleženec navedb predlagateljev, da so zelenico uporabljali zgolj etažni lastniki obravnavane stavbe, ni niti prerekal, kaj šele dokazoval svojo ali javno rabo, se izkaže, da so njegovi pritožbeni očitki o nepravilni dokazni oceni in presoji sodišča neutemeljeni. Pritožnik sprejete dokazne ocene z ničemer ne omaje, saj niti ne pove, ali brani javni ali svoj interes. Njegovo nestrinjanje z izvedeniškim mnenjem je prvič in povsem pavšalno izraženo šele v pritožbi, med tem ko se na prvi stopnji o njem sploh ni izjavil⁸. Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje oceni in ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je bilo izvedenkino mnenje jasno, popolno, razumljivo in prepričljivo argumentirano. Ob dejstvu, da mu nasprotni udeleženec ni v ničemer nasprotoval oziroma ga omajal, ni bilo razlogov, da se sodišče v povezavi z drugimi izvedenimi in pravilno ocenjenimi dokazi ne bi smelo opreti nanj. Pritožbeno nestrinjanje z izvedeniškim mnenjem in pravno presojo sodišča prve stopnje, oprto nanj, na kar merijo pritožbeni očitki, ne predstavlja absolutne bistvene kršitve pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, niti procesne kršitve 8. člena ZPP. Sklep tudi ni obremenjen z njo, saj je dokazna ocena opravljena skladno z metodološkimi napotki iz 8. člena ZPP - upoštevaje celotno procesno gradivo. Sprejeta odločitev je pojasnjena v jasnih, popolnih in pravilnih razlogih o vseh pravno odločilnih dejstvih, tako da je sklep mogoče vsebinsko preizkusiti.

9Pritožbeni razlogi torej niso podani. Sodišče prve stopnje je na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo. Očitanih in uradno upoštevnih procesnih kršitev ni zagrešilo. Zato je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 3. členom ZVEtL-1).

¹ Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami.
² Zakon o nepravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 16/2019.
³ Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča, Ur. l. RS, št. 34/2017.
⁴ Po prvem odstavku 43. člena ZVEtL-1 sodišče pri ugotovitvi obsega pripadajočega zemljišča upošteva zlasti: 1. katero zemljišče je bilo kot neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe načrtovano v prostorskih aktih ali določeno v upravnih dovoljenjih, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena, ali opredeljeno v posamičnih pravnih aktih, na podlagi katerih je potekal pravni promet s stavbo ali njenimi deli, skupaj s spremljajočo dokumentacijo; 2. katero zemljišče je v razmerju do stavbe predstavljajo dostopne poti, dovoze, parkirne prostore, prostore za smetnjake, prostore za igro in počitek, zelenice, zemljišče pod atrij in podobno; 3. preteklo redno rabo zemljišča in 4. merila in pogoje iz prostorskih aktov, ki so veljali od izgradnje stavbe pa do pridobitve lastninske pravice lastnika stavbe na pripadajočem zemljišču.
⁵ Odločba VS RS II Ips 182/2018.
⁶ Primerjaj mnenje na list. št. 44 spisa.
⁷ V naravi izvedena in ugotovljena zunanja ureditev ni bila določena s prostorskimi akti ali upravnimi dovoljenji, predvidene prostorske ureditve s prostorskimi akti v času družbene lastnine niso bile nikoli izvedene, zunanja ureditev obravnavane stavbe se je razvijala spontano.
⁸ Pripomb na pisno mnenje ni podal; pri izvajanju dokaza z zaslišanjem izvedenke na ogledu ni sodeloval, ker se naroka ni udeležil.