UPRS Sodba IV U 125/2021-7

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Tožena stranka je z izpodbijano odločbo Bpp 437/2021 z dne 1. 7. 2021 zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v zvezi s kazenskim postopkom opr. št. I Kpd 31959/2020. Odločitev je utemeljila z ugotovitvijo, da je tožnik prejemnik pokojnine v povprečni višini 2.983,50 EUR, mesečno 994,50 EUR (podatki za mesec december 2020 ter januar in februar 2021), da živi v gospodinjstvu sam in na nadaljnjo ugotovitev, da njegov dohodek presega pogoj iz 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP, da povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek) ne sme presegati 804,36 EUR (minimalni dohodek od 1. julija 2019 dalje znaša 402,18 EUR, Zakon o socialnovarstvenih prejemkih, ZSVarPre).

2Ker povprečni mesečni dohodek prosilca v obdobju zadnjih treh mesecev presega z zakonom določen cenzus (804,36 EUR), je tožena stranka prošnjo prosilca kot neutemeljeno zavrnila na podlagi 2. točke drugega odstavka 37. člena ZBPP in v nadaljevanju ni presojala ostalih dohodkov prosilca ter ali prosilec izpolnjuje še premoženjski in objektivni pogoj za dodelitev BPP. Tožena stranka se je v zvezi z ugovorom, da je prosilec v osebnem stečaju in da zato ne more razpolagati z delom svojega dohodka, sklicevala na določbo 13. člena Zakona o uveljavljanju pravic in javnih sredstev (ZUPJS) in odločila, da niso izkazane okoliščine, ki bi utemeljevale uporabo tretjega odstavka 14. člena ZBPP.

3Enako odločitev je tožena stranka sprejela tudi v odločbi Bpp 905/2021 z dne 1. 7. 2021, ki se nanaša na tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP v zvezi s kazenskim postopkom I Kpd 31959/2020 in sicer kazenskim pregonom po sklepu Okrajnega sodišča v Žalcu z dne 26. 5. 2021. Oprla jo je na podatke o prosilčevih prejemkih iz naslova pokojnin za mesec marec, april in maj 2021, v povprečni višini 1.002,65 EUR in nadaljnjo ugotovitev, da povprečni mesečni dohodek prosilca v obdobju zadnjih treh mesecev presega z zakonom določen cenzus (804,36 EUR), zaradi česar je sodišče prošnjo prosilca kot neutemeljeno zavrnilo.

4Tožnik vlaga tožbo zoper obe odločbi zaradi napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da je 15. 3. 2021 in 10. 6. 2021 vložil prošnji za odobritev BPP v zvezi z zadevo opr. št. I Kpd 31959/2020 in pojasnil, da se nahaja v postopku osebnega stečaja, ki se vodi pod opr. št. St ... Tožnik zaradi uvedenega postopka osebnega stečaja ne razpolaga z vsemi prejemki, saj mu je zaradi samega postopka omejena poslovna sposobnost, posledično se tudi njegovi prejemki stekajo v stečajno maso za poplačilo upnikov. Jasno in splošno znano je, da s sredstvi, tudi s prihodki tožnika, razpolaga stečajni upravitelj, od prejemkov pa tožniku ostaja mesečno zgolj znesek, določen z zakonom, ki ne presega cenzusa za pridobitev BPP. V času izdaje obeh izpodbijanih odločb je cenzus za pridobitev brezplačne pravne pomoči znašal 804,36 EUR (dvakratnik minimalnega dohodka).

5Ne strinja se z ugotovitvijo, da zaradi ugotovljene višine denarnih prejemkov ne izpolnjuje pogojev za pridobitev BPP. Tožena stranka se je nepravilno oprla na ZUPJS in s tem prekoračila svoja pooblastila in uporabila materialnopravno podlago, na katero se ne bi smela opreti, saj toženi stranki ZUPJS ne dovoljuje, da odloča po njegovih pravilih. S tem, ko je to storila, je tožena stranka zagrešila absolutno bistveno kršitev pravil postopka, saj se določbe ZUPJS uporabljajo zgolj v postopkih za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, o katerih odločajo izključno centri za socialno delo. Zaradi navedenih kršitev sta obe izpodbijani odločbi nezakoniti in ju je treba odpraviti.

6Pooblaščenka tožnika je na toženo stranko dne 5. 8. 2021 naslovila e-dopis, v katerem je zaradi zatrjevanih in opisanih kršitev predlagala odpravo odločb po nadzorstveni pravici, kar je organ z dopisom z dne 6. 8. 2021 zavrnil in tožnika napotil na ta upravni spor.

7Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

K I točki izreka:

8Tožba ni utemeljena.

9V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožnik vložil prošnji za dodelitev BPP v zvezi s kazenskim postopkom opr. št. I Kpd 31959/2020 (v drugi zadevi v zvezi s kazenskim pregonom po sklepu Okrajnega sodišča v Žalcu z dne 26. 5. 2021), niti ni sporna višina tožnikovih prejemkov v mesecih relevantnih za odločanje. Prav tako v zadevi ni sporen podatek, da minimalni dohodek od 1. julija 2019 v skladu z ZSVarPre znaša 402,18 EUR, kar torej ob upoštevanju določbe 14. člen ZBPP pomeni, da povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek) ne sme presegati 804,36 EUR.

10V nadaljevanju sodišče tožniku, enako kot je to storila tožena stranka, pojasnjuje in s tem pojasnilom kot neutemeljen zavrača tožbeni ugovor nepravilne uporabe določb ZUJPS v postopku dodelitve BPP.

11Po določbi prvega odstavka 14. člena ZBPP se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (to je ZUPJS), v drugem odstavku pa določa, da se za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prejšnjega odstavka, uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (torej ZSVarPre). Upoštevati pa je treba tudi, da je bila v ZSVarPre vsebovana ureditev deloma, tudi glede premoženja, ki se oziroma se ne upošteva pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči in posledično pri odločanju o dodelitvi BPP, z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre-C) črtana in prenesena v ZUPJS. Ta sedaj ureja katero premoženje se upošteva (17. člen ZUPJS) oziroma katero premoženje se ne upošteva (18. člen ZUPJS), pri čemer med drugim predpisuje, katero stanovanje in do katere vrednosti se ne upošteva, pa tudi, katere poslovne stavbe in podobni objekti se ne upoštevajo. Na podlagi tretjega odstavka 14. člena ZBPP pa se, ne glede na določbe prejšnjih dveh odstavkov tega člena, pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine ne upošteva premoženje, s katerim prosilec in njegova družina dejansko ne morejo razpolagati, in sicer če prosilec ali druge osebe izkažejo upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih prosilec ali njegovi družinski člani niso zakrivili po lastni volji.

12V nadaljevanju pa sodišče zavrača tudi tožbeni ugovor, da bi tožena stranka morala upoštevati, da je tožnik v postopku osebnega stečaja.

13Po 13. členu ZUPJS pa se pri ugotavljanju upravičenosti do posamezne pravice iz javnih sredstev dohodek lahko zmanjša samo za izplačane preživnine in druge prejemke, izplačane na podlagi izvršilnega pravnega naslova z namenom kritja življenjskih stroškov in za periodične dohodke, ki jih je oseba nehala prejemati in ni začela prejemati drugih periodičnih dohodkov, zato sodišče pritrjuje razlagi tožene stranke, da se osebni stečaj, ob upoštevanju 13. člena ZUPJS, ne more upoštevati kot zakonsko dovoljeno izjemo, ki bi opravičevala zmanjšanje dohodka pri uveljavljanju pravice do BPP. Sodišče to svoje stališče utemeljuje z že uveljavljeno sodno prakso (sodba I U 444/2019-6 z dne 16. 4. 2019, I U 513/2020-9 z dne 28. 5. 2020) in ob ugotovitvi tožene stranke, ki ji tožnik ne nasprotuje, da je v postopku osebnega stečaja zaradi prezadolženosti, opozarja tudi na stališče VSRS v zadevi X Ips 260/2017 z dne 3. 7. 2017. V navedeni zadevi je Vrhovno sodišče zavzelo stališče, da se tretji odstavek 14. člena ZBPP, po katerem se pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca ne upošteva premoženje, s katerim prosilec in njegova družina ne morejo razpolagati, če izkažejo, da te nezmožnosti niso zakrivili po lastni volji, lahko uporabi tudi za primere nezmožnosti razpolaganja z določenim delom dohodka. Ker tožnik ugotovitvi tožene stranke, da je v postopku osebnega stečaja zaradi prezadolženosti ne oporeka, torej ne zatrjuje razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče utemeljeno sklepati, da stečaja in s tem nezmožnosti razpolaganja z delom dohodka ni zakrivil po lastni volji, tudi po presoji sodišča okoliščine, ki bi utemeljevale uporabo tretjega odstavka 14. člena ZBPP, niso izkazane.

14Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med strankama ni sporno, je sodišče v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

K II. točki izreka:

15Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.