VSRS Sklep I Kr 65/2022

Za odločanje v tem postopku je pristojno Okrajno sodišče v Kopru.

A.

1Prekrškovni organ Postaja prometne policije Ljubljana je zoper pravno osebo A. d.o.o. izdal odločbo o prekršku, s katero je storilko spoznal za odgovorno prekrška po dvanajstem odstavku 56. člena Zakona o voznikih (v nadaljevanju ZVoz-1). Izrekel ji je globo v znesku 4.000 EUR in odločil, da mora plačati sodno takso. Zoper navedeno odločbo o prekršku je pravna oseba po svojem zagovorniku pri prekrškovnem organu vložila zahtevo za sodno varstvo. Prekrškovni organ je zahtevo skupaj s prekrškovnim spisom posredoval v odločanje Okrajnemu sodišču v Kopru.

2Okrajno sodišče v Kopru se je s sklepom ZSV 754/2021 z dne 28. 10. 2022 izreklo za krajevno nepristojno za odločanje o zahtevi za sodno varstvo ter zahtevo odstopilo v odločanje Okrajnemu sodišču v Ljubljani. Iz obrazložitve sklepa je razvidno, da je bil prekršek storjen na avtocesti na nadzorni točki Log, zato je treba za določitev kraja storitve prekrška uporabiti delavnostno teorijo.

3Okrajno sodišče v Ljubljani je po prejemu spisa pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije sprožilo spor o pristojnosti. V njem navaja, da kraj, kjer naj bi storilka storila prekršek, spada v območje Okrajnega sodišča na Vrhniki. Ker je na podlagi letnega razporeda dela sodnikov Okrajnega sodišča na Vrhniki za prekrškove zadeve pristojno Okrajno sodišče v Cerknici, mora o zahtevi za sodno varstvo odločati Okrajno sodišče v Cerknici.

B.

4Po drugem odstavku 60. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1), je za odločanje o zahtevi za sodno varstvo krajevno pristojno sodišče prve stopnje, ki je pristojno za odločanje o prekršku po določbah rednega sodnega postopka. ZP-1 ureja krajevno pristojnost sodišča v členih od 77. do 80. Prvi odstavek 77. člena ZP-1 kot splošno navezno okoliščino za določitev krajevne pristojnosti določa kraj storitve prekrška. Za določitev kraja storitve prekrška se smiselno uporabljajo določbe Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) o kraju storitve kaznivega dejanja (8. člen ZP-1). Po določbi 19. člena KZ-1 je kaznivo dejanje storjeno na kraju, kjer je storilec delal ali bi moral delati, kakor tudi na kraju, na katerem je nastala prepovedana posledica (tako imenovana ubikvitetna teorija). Za prekrške je, za razliko od kaznivih dejanj, značilno, da se za njihov obstoj praviloma ne zahteva nastanek prepovedane posledice, temveč zadošča kršitev določene zapovedne ali prepovedne norme, zato je v takšnih primerih za določitev kraja storitve prekrška treba uporabiti delavnostno teorijo in za kraj prekrška šteti kraj, kjer je storilec delal ali bi moral delati.

5Iz opisa prekrška, ki se v izreku prekrškovne odločbe očita pravni osebi,¹ je razvidno, da je pravna oseba opustila dolžno nadzorstvo nad veljavnostjo vozniških dovoljenj, preden je dovolila zaposlenemu voziti skupino vozil CE-kategorije, zaradi česar je odgovorna, da je pri njej zaposleni voznik na avtocesti A1 pri nadzorni točki Log opravljal prevoz blaga brez veljavnega vozniškega dovoljenja CE-kategorije, ki mu je prenehalo že pred skoraj enem letom.

6Glede na opis prekrška, ki se očita pravni osebi, je treba za določitev kraja storitve prekrška uporabiti delovnostno teorijo, to je kraj, kjer je storilka delala oziroma bi morala delati. V konkretnem primeru naj bi bil prekršek storjen z opustitvijo dolžnega nadzorstva, za katero je po naravi stvari treba šteti, da je bila storjena na sedežu pravne osebe, saj je delovanje pravne osebe oziroma njene odgovorne osebe, razen če je očitno, da je bilo dejanje storjeno drugje, mogoče vezati le na sedež pravne osebe.² Sedež pravne osebe A. d.o.o. je v Kopru, to je na območju Okrajnega sodišča v Kopru. V konkretnem opisu prekrška je v odločbi Postaje prometne policije Ljubljana kot kraj, kjer je neposredni storilec prekrška opravljal prevoz blaga brez veljavnega vozniškega dovoljenja določene kategorije, res navedena avtocesta A1, nadzorna točka Log, vendar pa iz nadaljnjega opisa prekrška ne izhaja, da bi bil pravni osebi očitani prekršek dejansko storjen na tem kraju oziroma, da bi storilka morala delovati ravno na avtocesti A1 pri nadzorni točki Log. Na tem kraju je prekrškovni organ očitno le opravljal kontrolo prometa in ugotovil, da voznik, zaposlen pri pravni osebi, nima veljavnega vozniškega dovoljenja določene kategorije. Iz nadaljnjega opisa prekrška je namreč povsem določno razvidno, da je pravna oseba opustila dolžno nadzorstvo nad veljavnostjo vozniških dovoljenj, preden je dovolila zaposlenemu voziti skupino vozil kategorije CE. Opustitev dolžnega nadzorstva pravne osebe zato ni mogoče vezati na kraj, kjer je prekrškovni organ opravil kontrolo veljavnosti vozniških dovoljenj, temveč na sedež pravne osebe, na katerem bi ta morala delovati. Ta je v konkretnem primeru na območju Okrajnega sodišča v Kopru.

C.

7Glede na navedeno je Vrhovno sodišče odločilo, da je za odločanje o predmetni zadevi pristojno Okrajno sodišče v Kopru.

¹ Listovna št. 4 spisa.
² Primerjaj npr. odločbo VS RS v zadevi I Kr 22/2020 z dne 18. 6. 2020.