VSRS Sklep I R 161/2022

Predlog se zavrže.

1Okrajno sodišče v Ljubljani (COVL) je s sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine VL 48972/2022 dovolilo predlagano izvršbo. Po ugovoru dolžnika je s sklepom z dne 13. 9. 2022 sklep o izvršbi razveljavilo in odločilo, da bo o zahtevku in stroških v pravdnem postopku odločalo Okrajno sodišče v Mariboru.

2Okrajno sodišče v Mariboru je pred Vrhovnim sodiščem sprožilo spor o pristojnosti (prvi odstavek 24. člena zvezi z drugim odstavkom 25. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Menilo je, da za odločanje v tej zadevi ni stvarno pristojno. Iz navedb tožnice naj bi izhajalo, da vtožuje plačilo sorazmernega dela stroškov izobraževanja, ki jih je za toženko plačala kot njena bivša delodajalka. Pogodba o izobraževanju naj bi bila sklenjena še pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi, vendar naj bi bilo izobraževanje predpogoj za zasedbo delovnega mesta. Upoštevaje, da naj bi se odločalo o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja, je sklenilo, da gre za individualni delovni spor. Za odločanje o tem pa naj bi bilo po prvem odstavku 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) stvarno in krajevno pristojno Delovno sodišče v Mariboru.

3Predlog Okrajnega sodišča v Mariboru je po oceni Vrhovnega sodišča preuranjen. V dani fazi postopka namreč spora o relativni pristojnosti med sodiščem splošne pristojnosti in delovnim sodiščem (še) ni.

4V obravnavani zadevi ne gre le za vprašanje, katero sodišče splošne pristojnosti je pristojno za odločanje o zadevi, ampak za sprožitev spora o pristojnosti med sodiščema različnih vrst. Okrajno sodišče v Mariboru, ki mu je bila zadeva odstopljena po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, namreč meni, da je za odločanje v obravnavani zadevi pristojno delovno sodišče, zaradi česar je sprožilo spor o pristojnosti. Spora pa v tej fazi postopka po presoji Vrhovnega sodišča še ni, saj delovno sodišče svoji pristojnosti za odločanje v obravnavani zadevi (še) ni nasprotovalo. Vrhovno sodišče je v sklepu I R 133/2021 z dne 6. 10. 2021 že pojasnilo, da odločitve Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki je zaradi prenehanja izključne¹ krajevne pristojnosti zadevo odstopilo po njegovi oceni stvarno in krajevno pristojnemu sodišču, po vsebini ni mogoče šteti za negativno kompetenčno odločitev o vprašanju, ali naj o zadevi odloča sodišče splošne ali posebne pristojnosti. V primeru, da bi Vrhovno sodišče o vprašanju relativne pristojnosti vsebinsko odločilo,² bi sodišče druge vrste prikrajšalo za možnost, da svoji pristojnosti argumentirano nasprotuje, oziroma bi zanemarilo možnost, da sodišče druge vrste glede na konkretne okoliščine sploh ne bi imelo pomislekov o svoji pristojnosti, s čimer bi nepotrebno zapletlo postopek.

5Upoštevaje, da v dani fazi postopka negativni kompetenčni spor še ni nastal, pogoji za odločanje v kompetenčnem sporu niso podani (24. člen ZPP). Vrhovno sodišče je zato predlog za odločanje v sporu o pristojnosti zavrglo (drugi odstavek 25. člena ZPP).

¹ Obravnavana zadeva se je začela s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine, za odločanje o katerem je izključno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani (COVL), razen če zakon določa drugače (40.c člen Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ). Če dolžnik delu sklepa o izvršbi, v katerem mu je naložena izpolnitev obveznosti, obrazloženo ugovarja, sodišče sklep o izvršbi razveljavi ter se, kadar o zahtevku ni stvarno ali krajevno pristojno odločati, izreče za nepristojno ter zadevo odstopi pristojnemu sodišču (62. člen ZIZ).
² Kar se je v preteklosti v posameznih primerih že zgodilo – glej zadeve, naštete v sklepu VS RS I R 133/2021 z dne 6. 10. 2021.