VSC Sklep III Kp 63157/2022
ECLI:SI:VSCE:2022:III.KP.63157.2022Področje: kazensko procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–5▾
Jedro povzetek sodišča
Kot pravilno opozarja sodnica za mladoletnike pa obdolženec v lastni zadevi nikoli ne more biti priča, saj gre za kolizijo pravic oziroma dolžnosti dveh procesnopravnih položajev, ki sta si med seboj bistveno različna in posledično tudi nezdružljiva.
Izrek
Zavrne se dokazni predlog Okrožnega državnega tožilstva v Celju z dne 26. 9. 2022, številka Kt/16030/2022, za zaslišanje oškodovanca A. A. kot priče.
Obrazložitev
1Sodnica za mladoletnike Okrožnega sodišča v Celju je z vlogo z dne 9. 12. 2022, opr. št. I Kmp 63157/2022, izrazila nestrinjanje s predlogom Okrožnega državnega tožilstva iz zahteve za pripravljalni postopek z dne 26. 9. 2022, številka Kt/16030/2022, da se v pripravljalnem postopku oškodovanca A. A. zasliši s svojstvu priče. Sodnica za mladoletnike je namreč ugotovila, da je na podlagi identičnega historičnega dogodka tudi zoper osumljenega A. A. podan predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj, številka Kt/2754/2022. A. A. je kot osumljenec vabljen na zaslišanje pri Okrajnem sodišču v Celju za dne 22. 12. 2022. Sodnica meni, da osumljenec v lastni zadevi ne more biti zaslišan kot priča, saj mu to zagotavlja privilegij zoper samoobtožbo iz 29. člena Ustave RS. Zato predlaga, naj na podlagi določbe prvega odstavka 177. člena v zvezi s prvim odstavkom 451. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) o nestrinjanju z dokaznim predlogom odloči senat za mladoletnike višjega sodišča.
2Na podlagi pregleda spisovnega gradiva senat za mladoletnike višjega sodišča ugotavlja, da je izraženo nestrinjanje sodnice za mladoletnike utemeljeno.
3Sodišče druge stopnje, enako kot prvostopenjska sodnica za mladoletnike, ugotavlja, da je na podlagi iste kazenske ovadbe Policijske postaje Celje z dne 11. 2. 2022, tudi zoper osumljenega A. A. pred Okrajnim sodiščem v Celju, s predlogom Okrožnega državnega tožilstva v Celju, številka Kt/2754/2022, zahtevana izvedba posameznih preiskovalnih dejanj zaradi suma storitve kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po drugem v zvezi s prvim odstavkom 122. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), ki naj bi ga storil zoper oškodovanca B.B. Pripravljalni postopek se vodi pod opr. št. I Kpd 63098/2022, zaslišanje osumljenega A. A. pa je razpisano za 22. 12. 2022. Na podlagi spisovne dokumentacije obeh kazenskih zadev gre pritrditi sodnici za mladoletnike, da gre za obravnavanje istega historičnega dogodka, v katerem sta bil B. B. in A. A. udeležena 1. 9. 2021 okoli 17.00 ure na ..., ko naj bi z nevarnim predmetom drug drugega telesno poškodovala.
4V predmetnih kazenskih zadevah bo glede na navedeno moralo priti do združitve kazenskih postopkov v skladu z določbami 32. člena oziroma 456. člena ZKP. Kot pravilno opozarja sodnica za mladoletnike pa obdolženec v lastni zadevi nikoli ne more biti priča, saj gre za kolizijo pravic oziroma dolžnosti dveh procesnopravnih položajev, ki sta si med seboj bistveno različna in posledično tudi nezdružljiva. Temeljna kavtela kazenskega postopka, in tako tudi osnovna komponenta pravice do obrambe, je obdolženčeva pravica do molka, če pa se zagovarja, ni dolžan govoriti resnice. Poleg same pravice do molka, je izrednega pomena tudi obdolženčevo zavedanje te pravice. Preden karkoli izjavi, ga je skladno z drugim odstavkom 227. člena ZKP treba o tem poučiti in to skladno z desetim odstavkom istega člena tudi zapisati na zapisnik. Nadalje ima pravica do molka pomembno dokazno procesnopravno posledico, saj se preko nje zagotavlja domneva nedolžnosti skladno s 27. členom Ustave in prvim odstavkom 3. člena ZKP. Upoštevaje t. i. privilegij zoper samoobtožbo, vsebovan v četrti alineji 29. člena Ustave, lahko ostane obdolženec popolnoma pasiven, vse prvine obtožnega akta (predloga državnega tožilca) pa mora dokazati tožilec. Po drugi strani zakon od priče zahteva aktivno ravnanje, saj je priča (praviloma) dolžna izpovedovati in pri tem vedno tudi govoriti resnico. V nasprotnem primeru se lahko kaznuje z denarno kaznijo, če pa tudi potem noče pričati, se sme zapreti (drugi odstavek 244. člena ZKP), kriva izpovedba priče pa predstavlja kaznivo dejanje (284. členu KZ-1). V opisanem nasprotujočem si položaju, v katerem bi bil oškodovani b.b. v predmetnem kazenskem postopku dolžan o istem historičnem dogodku, glede katerega ima tudi sam v drugem kazenskem postopku status osumljenca, dolžan izpovedovati po resnici, bi vsekakor bile kršene njegove z ustavo in procesnim zakonom zajamčene zgoraj opisane pravice obdolženca v kazenskem postopku.
5Glede na navedeno, je senat za mladoletnike višjega sodišča odločil tako, kot izhaja iz izreka.
Vir: Višje sodišče v Celju · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 24. 4. 2023Nazaj na vrh ↑