UPRS Sodba II U 409/2022-6

Tožbi se ugodi. Sklep Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 1109/2022 z dne 3. 11. 2022, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

1Z izpodbijanim sklepom je Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru (v nadaljevanju Organ za BPP) zavrgel prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnik kot prosilec vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, v kateri je navedel, da prosi za pomoč v postopku, opr. št. P 79/2020 Okrožnega sodišča v Celju v obliki vložitve pritožbe na Višje sodišče in zastopanja po odvetniku A. A. iz Celja. Ker je bila prošnja nepopolna, saj tožnik ni predložil vseh listin in podatkov, ga je Organ BPP dne 21. 9. 2022 pozval, da predloži listine. Ker tožnik ni predložil listin in svoje prošnje v 8 dnevnem roku dopolnil s podatki, za katere je bil pozvan, je Organ za BPP njegovo prošnjo v skladu z določilom 67. člena Zakona o upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) kot nepopolno zavrgel. Tožnik kot prosilec namreč ni predložil izpolnjenega obrazca za družinskega člana B. B., niti ni izkazal, da ne gre za njegovega družinskega člana.

2Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu in navaja, da je Organu za BPP poslal vlogo za brezplačno pravno pomoč, ki jo je dne 16. 9. 2022 dopolnil in dne 27. 9. 2022 še enkrat dopolnil. Navedel je, da je družina pred dvema letoma izgubila vso premoženje zaradi osebnega stečaja. Tožnik prejema pokojnino v znesku 1.023,00 EUR, njegova žena C. C. 475,00 EUR, sin pa je absolvent na FERI. Plačuje mesečno stroške za najem stanovanja 800,00 EUR, zavarovanje za stanovanje 25,00 EUR, stroške položnic 300,00 EUR in mesečni nakup zdravil za C. C. Tako družini ostane 373,00 EUR, s katerimi morajo preživeti. Za sina B. B. navaja, da ga ni upošteval kot družinskega člana, vendar je Organ za BPP na podlagi zavarovanja B. B. avtomatsko upošteval kot člana gospodinjstva. Predlaga ugodno rešitev spora, saj si odvetnika ne more privoščiti s finančnega vidika.

3Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču predložila upravne spise.

4Tožba je utemeljena.

5V obravnavani zadevi sodišče presoja pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa Organa za BPP, ki je kot nepopolno zavrgel prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

6Namen brezplačne pravne pomoči po Zakonu o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (1. člen ZBPP).

7Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni v ZBPP (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Za dodelitev brezplačne pravne pomoči morata torej biti kumulativno izpolnjena subjektivni oziroma materialni pogoj (13. člen ZBPP), izpolnjevanje katerega je odvisno od premoženjskih razmer na strani prosilca in njegove družine, ter objektivni pogoj (24. člen ZBPP), izpolnjevanje katerega je odvisno od okoliščin in dejstev o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

8Iz podatkov upravnem spisu izhaja, da je Organ za BPP dne 7. 9. 2022 pozval tožnika na dopolnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč, med drugim da predloži izpolnjen obrazec za družinskega člana B. B., sina tožnika. Tožnik je z dopisom z dne 16. 9. 2022 posredoval zahtevane podatke in zapisal, da za sina ne bo izpolnjeval obrazec, saj on ne spada več v skupno gospodinjstvo, ker je postal samostojen. Tožnik je torej sporočil naveden podatek glede sina B. B., zato Organ za BPP ni imel podlage za zavrženje prošnje tožnika iz tega razloga oziroma, ker tožnik ni predložil vseh podatkov.

9V skladu s prvim odstavkom 144. člena ZBPP lahko Organ za BPP po skrajšanem postopku takoj odloči o zadevi: če se da dejansko stanje v celoti ugotoviti na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je navedla oziroma predložila stranka v svoji zahtevi, ali na podlagi splošno znanih dejstev oziroma dejstev, ki so organu znana; če se da ugotoviti stanje stvari na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ, in samo za to ni treba posebej zaslišati stranke za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi (1. in 2. točka). Glede na dejstvo, da v obravnavanem primeru Organ za BPP ni mogel ugotoviti stanje stvari na podlagi uradnih podatkov in podatkov, ki jih je predložil tožnik, bi navedeno moral ugotoviti v ugotovitvenem postopku na podlagi 145. člena in 146. člena ZUP. Poseben ugotovitveni postopek se izvede za ugotovitev dejstev in okoliščin, ki so pomembne za razjasnitev zadeve ali zato, da se da strankam možnost, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi.

10Pravica do izjave je namreč ena izmed temeljnih pravic poštenega postopka. V 9. členu ZUP je tako jasno določeno, da je treba pred izdajo odločbe stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdano odločbo. Tretji odstavek istega člena pa tudi izrecno določa, da organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo. Vodenje poštenega postopka s strani upravnega organa pa ne pomeni zgolj zavzetje stališč stranke glede dejanskih vidikov zadeve, temveč tudi glede pravnih vidikov.¹

11Na podlagi navedenega tako sodišče ugotavlja, da je v predmetnem postopku prišlo do bistvene kršitve določb postopka, ki je vselej podana v primeru, ko gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ki jo določa ZUP (tretji odstavek 27. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1). Sodišče je zato, na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1, tožbi ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu prve stopnje v ponovni postopek.

12Tožena stranka bo morala pri ponovnem odločanju upoštevati četrti odstavek 64. člena ZUS-1 in ob upoštevanju stališča, ki ga je sodišče zavzelo v tej sodbi, ponovno odločiti o tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči po izvedenem ugotovitvenem postopku, z ugotovitvijo subjektivnih in objektivnih pogojev na podlagi 13. in 24. člena ZBPP.

13Sodišče je na podlagi 2. točke drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

¹ Enako izhaja iz Upravno procesno pravo, upravni postopek in upravni spor, Kerševan, E. in Androjna, V. GV založba 2017, str. 88 in 89.