UPRS Sodba II U 123/2020-20

I. Tožbi se ugodi. Odločba Finančne uprave RS, št. DT 0610-5160/2019-2 z dne 24. 1. 2020 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 385,00 EUR z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila, pod izvršbo.

Iz izpodbijane odločbe

1Finančne uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS) je z izpodbijano odločbo posamezniku A. A. iz Litije, ki je dne 27. 11. 2019 čistil, pometal in poskusno iz testa izdeloval štruce kruha pri delodajalcu B. B., s. p., kateri mu je omogočil delo, ne da bi z njim podpisal pogodbo o delu, ne da bi ga prijavil v obvezna socialna zavarovanja, do odprave zaposlitve na črno prepovedala opravljanje dela pri tem delodajalcu (1. točka izreka). Pritožba ne zadrži izvršitve te odločbe (2. točka izreka). Stroški postopka niso nastali (3. točka izreka).

2Iz obrazložitve prvostopenjske odločbe izhaja, da je FURS dne 27. 11. 2019 ob 06:50 pri delodajalcu B. B., s. p., na naslovu ..., opravil nadzor zaposlovanja na črno, kot je določeno v 5 členu Zakona preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (v nadaljevanju ZPDZC-1), o čemer je sestavil zapisnik z dne 27. 11. 2019 Slednji je bil vročen A. A., dne 27. 11. 2019 in zapisnik z dne 29. 11. 2019, ki je bil delodajalcu osebno vročen tega dne. Uradna oseba je na lokaciji nadzora delavca, ob tolmačenju C. C. iz in v albanski jezik, seznanila z vsebino zapisnika z dne 27. 11. 2019 tako, da mu je bil zapisnik prebran, delavec se je z vsebino zapisnika strinjal in zapisnik kot takšen podpisal. Pripomb na zapisnik delavec ni podal. Delodajalec na vročeni zapisnik ni podal pripomb. Pooblaščena uradna oseba je na podlagi razpoložljive dokumentacije in pridobljenih podatkov ugotovila, da je delavec 27. 11. 2019 za delodajalca na lokaciji čistil, pometal in poskusno iz testa izdeloval štruce kruha. Delavec je na zapisnik v nadzoru 27. 11. 2019 izjavil, da za delodajalca dela od 03:00 ure 27. 11. 2019 do prihoda uradne osebe. Plačila za opravljeno delo ni prejel. Dne 26. 11. 2019 sta bila z delodajalcem pri računovodji in 27. 11. 2019 naj bi šla podpisat pogodbo. Iz uradnih evidenc je bilo ugotovljeno, da delavec pri delodajalcu ni zaposlen in ga delodajalec ni prijavil v socialna zavarovanja in pri tem kršil določilo prve alinee prvega odstavka 5. člena ZPDZC-1.

3Zoper navedeno odločbo je tožeča stranka vložila pritožbo, ki jo je Ministrstvo za finance kot drugostopenjski organ zavrnilo. Drugostopenjski organ je v obrazložitvi odločbe navedel, da pritrjuje ugotovitvi prvostopenjskega organa, da je bil delavec A. A., dne 27. 11. 2019 zaposlen na črno, saj z delodajalcem ni podpisal pogodbe o zaposlitvi in ga delodajalec pred pričetkom dela ni prijavil v obvezno socialno zavarovanje, zato je bila utemeljeno ugotovljena kršitev iz prve alinee prvega odstavka 5. člena ZPDZC-1.

Tožbene navedbe

4Tožeča stranka vlaga tožbo v upravnem sporu zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Tožnik navaja, da spoštuje veljavne predpise, plačuje vse predpisane davke, da je ravnanje v celoti skladno z zakonom, pravno brezhibno in vzorno. Uradna oseba, ki je vodila inšpekcijski postopek tožnika ni seznanila z njegovimi pravicami (prevod jezika oz. nerazumljivost zapisnika – branje). Zapisnik z dne 27. 11. 2019, ki je bil A. A. vročen 27. 11. 2019 in zapisnik z dne 29. 11. 2019, ki je bil tožniku osebno vročen dne 29. 11. 2019 je zaradi nerazumevanja jezika in branja zapisnik tožnik podpisal, čeprav ni razumel vsebine. Tožnik poudari, da ne zna ne brati, ne pisati v slovenskem jeziku. Predlaga sodišču, da zasliši pričo A. A., saj je inšpektor napačno ugotovil dejansko stanje, zaradi česar je izpodbijana odločba nezakonita.

Navedbe tožene stranke

5Tožena stranka v odgovoru na tožbo v celoti prereka tožbene navedbe tožeče stranke in vztraja pri razlogih iz obrazložitev upravnih odločb. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

K točki I izreka:

6Tožba je utemeljena.

7V obravnavani zadevi je predmet sodne presoje pravilnost in zakonitost odločbe prvostopenjskega organa, izdane v postopku nadzora nad zaposlovanjem na črno pri tožeči stranki B. B., s. p., v katerem je bila A. A. kot posamezniku, za katerega je organ ugotovil, da je dne 27. 11. 2019 čistil, pometal in poskusno iz testa izdeloval štruce kruha pri tožeči stranki, do odprave zaposlitve na črno izrečena prepoved opravljanja dela pri tožeči stranki, kot delodajalcu.

8Za zaposlovanje na črno se med drugim šteje, če delodajalec omogoči delo posamezniku, s katerim ni sklenil pogodbe o zaposlitvi oziroma, ki ga ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja (prva alineja prvega odstavka 5. člena ZPDZC-1). V primeru ugotovljene kršitve se izda odločba, s katero se prepove opravljanje dela posamezniku, ki je zaposlen na črno (drugi odstavek 19. člena ZPDZC-1).

9Sodišče je v skladu z določili Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in 22. ter 23. členom Ustave RS izvedlo glavno obravnavo, do katere ima tožeča stranka pravico, saj se stranki šele pred sodiščem srečata v enakopravnem položaju. Izvedba glavne obravnave zagotavlja pravico do učinkovitega sodnega pravnega varstva pravic, med katerimi je tudi pravica do poštenega postopka, kar ustreza tudi 6. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP) in 47. členu Listine EU o temeljnih pravicah. Sodišče je zato v zadevi odločilo po opravljeni glavni obravnavi ( prvi odstavek 51. člena ZUS-1).

10Stranka inšpekcijskega postopka je bil tožnik kot delodajalec, pri katerem je bilo A. A. prepovedano opravljanje dela na črno. Tožnik v tožbi izpostavlja, da je zapisnik prebral, vendar ga zaradi nerazumevanja jezika in branja ni razumel. Tožnik zatrjuje, da ne zna brati in pisati v slovenskem jeziku.

11Sodišče je na glavni obravnavi zaslišalo tožnika s prevodom tolmača za albanski jezik E. E. Tožnik je potrdil, da je podpisal na zapisniku z dne 29. 11. 2019, da razume slovenski jezik in ne potrebuje tolmača. Zaslišan na glavni obravnavi je izpovedal, da sicer razume slovenski jezik in govori, vendar ne razume knjižnega jezika. Na glavni obravnavi se je sodišče neposredno seznanilo z tožnikovim razumevanjem slovenskega jezika. Tožnik je govoril pomanjkljivo slovensko in tudi ni razumel točnega pomena besed in vprašanja sodišča in njegovega pooblaščenca. Na glavni obravnavi je tožniku bila prebrana vsebina zapisnika z dne 27. 11. 2019 in z dne 29. 11. 2019 in je potrdil, da se je v pekarni nahajal A. A., ki je ta dan opravljal poskusno delo. Tožniku ni znano zakaj sta na spornih zapisnikih različna datuma, in sicer 27. 11. 2019 in 29. 11. 2019, saj je bil inšpektor samo dne 27. 11. 2019 pri tožniku zjutraj in se čez tri oziroma štiri ure vrnil in je tožnik podpisal zapisnika. Tožnika se ne spomni ali sta bila dva ali sami en zapisnik. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je bil tožniku zapisnik vročen dne 29. 11. 2019. Zakaj sta različna datuma na zapisnikih o inšpekcijskem pregledu iz izpodbijane odločbe ne izhaja.

12Zakon o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN) v drugem odstavku 3. člena določa, da se glede vseh postopkovnih vprašanj, ki niso urejena s tem zakonom ali s posebnim zakonom iz prejšnjega odstavka, uporablja Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Ker ZIN in ZPDZC-1 ne urejata uporabe jezika v postopku in njegovih izvedbenih določb, je treba uporabiti določbe ZUP. Upravni postopek se vodi v slovenskem jeziku. V tem jeziku se vlagajo vloge, pišejo odločbe, sklepi, zapisnik, uradni zaznamki in druga pisanja ter se opravljajo vsa dejanja v postopku (prvi odstavek 62. člena ZUP).

13Sedmi odstavek 62. člena ZUP določa, da imajo stranke in drugi udeleženci postopka, ki ne znajo jezika, v katerem teče postopek, ali ga ne morejo uporabljati zaradi invalidnosti, pravico spremljati potek postopka po tolmaču. Organ jih je dolžan o tem poučiti.

14Iz zapisnika o nadzoru zaposlovanja na črno pri delodajalcu z dne 29. 11. 2019 izhaja, da tožnik razume slovenski jezik in ne potrebuje tolmača, kar je tudi lastnoročno podpisal. V času nadzora, kateri je potekla skupaj z PP Ruše je bilo ugotovljeno, da je bil v pekarni A. A. kot delavec oblečen v pekovska oblačila ter na oblačilih imel sledove moke, tudi na rokah. Tožnik je v zapisnik pojasnil, da je šel 26. 11. 2019 v Litijo po A. A. in od tam v Slovenske Konjice k računovodkinji zaradi podpisa pogodbe o zaposlitvi za A. A. Za slednjega se je tožnik odločil za poskusno delo. Inšpekcijski organ je opravil razgovor tudi z A. A. in o tem sestavil zapisnik z dne 27. 11. 2019. Iz zapisnika je razvidno, da je uradna oseba stranko seznanila z vsebino zapisnika tako, da ji je zapisnik prevedel tožnik kot delodajalec. Tožnik je izpovedal, da je A. A. povedal v albanskem jeziku, kaj piše na zapisniku, ki ga je inšpektor prebral, vendar ni prepričan, če je pravilno prevedel.

15Pravica spremljati postopek po tolmaču, se nanaša na tista dejanja v postopku, ki se izvajajo neposredno (npr. izvajanje dokazov na ustni obravnavi). Pravica do izjave je stranki kršena, če se ni imela možnosti izjaviti o vseh pravno odločilnih dejstvih. Sodišče meni, da je potrebno pravico spremljati postopek v svojem jeziku po tolmaču razlagati tako, da ni nobenega dvoma o tem, da tožnik v celoti razume, kaj se ga sprašuje. Če pa dvom v razumevanje jezika obstaja, kot v obravnavanem primeru, pa to pomeni, da postopek ni bil voden v skladu s sedmim odstavkom 62. člena ZUP, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka iz 5. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.

16Glede na povedano sodišče ugotavlja, da so bile v obravnavani upravni zadevi kršene določbe (drugega odstavka 62. člena) ZUP o uporabi jezika v postopku, kar se po 5. točki drugega odstavka 237. člena ZUP v vsakem primeru šteje za bistveno kršitev pravil upravnega postopka. Sodišče je zato, na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, odpravilo izpodbijano prvostopenjsko odločbo ter, v skladu s tretjim odstavkom istega člena ZUS-1, zadevo vrnilo v ponovni postopek prvostopenjskemu organu in se zato do ostalih tožbenih ugovorov ni opredeljevalo.

17Tožena stranka bo morala pri ponovnem odločanju upoštevati četrti odstavek 64. člena ZUS-1 in ob upoštevanju stališča, ki ga je sodišče zavzelo v tej sodbi, ponovno izvesti ugotovitveni postopek z upoštevanjem sedmi odstavek 62. člena ZUP in zagotoviti stranki spremljanje postopka po tolmaču.

K točki II izreka:

18V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka. Po določilu četrtega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je tožeča stranka, ki jo zastopa odvetnik kot pooblaščenec, upravičena do povrnitve priglašenih stroškov v višini 385,00 EUR, z 22% DDV, ki jih je sodišče naložilo v plačilo toženi stranki.

19Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi s 378. členom OZ – enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).