VSL Sodba II Cp 1857/2022

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožena stranka tožeči stranki plačati 445,28 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 7. 2021 dalje do plačila (I. točka izreka) ter ji povrniti 78 EUR pravdnih stroškov (III. točka izreka). Višji tožbeni zahtevek (za plačilo 83,46 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 7. 2021) je zavrnilo (II. točka izreka).

2Zoper II. in III. točko izreka sodbe se pritožuje tožena stranka (v nadaljevanju: toženec) zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo v I. točki izreka spremeni, tako da tožbeni zahtevek zavrne. Podrejeno predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitev sodišča je materialnopravno zmotna, ker v sodbi ni razlikovanja med nastankom pogodbenega razmerja in nastankom terjatve ter med nastankom in zapadlostjo terjatve. Pravdni stranki sta sklenili zavarovalne pogodbe za različne vrste zavarovanj. Terjatve iz navedenih razmerij so nastale s trenutkom sklenitve obligacijskega razmerja. Način plačila premije ni pogoj za nastanek terjatve, toženec kot zavarovanec lahko upoštevajoč splošne pogoje poslovanja tožnice premijo plačuje mesečno, četrtletno, polletno ali letno, odvisno od dogovora strank. Način plačila obveznosti iz obligacijskega razmerja ne ustvarja terjatve obligacijskega razmerja. Nastanek obveznosti tudi ni odvisen od datuma izdaje računa niti od dneva zapadlosti računa. Terjatev je nastala takrat, ko je bilo jasno, kaj je predmet obveznosti, to pa je bilo ob sklenitvi zavarovalne pogodbe. Zavarovalno pogodbo je mogoče primerjati s pogodbo o prodaji na obroke. Toženec se sklicuje na odločbo I Cpg 1395/2013, iz katere izhaja, da OZ ne določa, kakšne so predpostavke za nastanek terjatve, temveč zgolj predpostavke za zapadlost terjatve. Ker je bil predmet obveznosti znan že ob sklenitvi posameznih zavarovalnih pogodb, so vtoževane terjatve nastale s trenutkom sklenitve obligacijskega razmerja, to pa je pred 21. 1. 2019. Zato odpust obveznosti nanje učinkuje in tožnica nima več pravice, da bi jih sodno uveljavljala. ZFPPIPP učinek obveznosti veže na trenutek nastanka terjatev, ne pa na trenutek njihove zapadlosti, zato je odpust obveznosti v konkretnem primeru učinkoval na vse terjatve tožnice, nastale s sklenitvijo pogodb, ki so bile sklenjene pred 21. 1. 2019.

3Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sodbe sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

4Pritožba ni utemeljena.

5V obravnavani zadevi gre za spor majhne vrednosti. Sodbo, izdano v tem postopku, je v pritožbenem postopku mogoče izpodbijati zaradi zmotne uporabe materialnega prava in absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ne predstavlja dopustnega pritožbenega razloga (458. člen ZPP).

6Tožnica in toženec sta sklenila pet zavarovalnih pogodb, pri čemer sta štiri sklenila v letu 2018, eno pa v letu 2020. Tožnica v tem postopku od toženca zahteva plačilo zavarovalnih premij, ki so v plačilo zapadle z datumi zapadlosti od 10. 11. 2018 do 12. 3. 2021, stroške opominov z datumi zapadlosti med 16. 8. 2019 in 10. 6. 2021 ter obračunane zamudne obresti od vseh neplačanih premij na dan 15. 7. 2021. Toženec je v postopku ugovarjal, da so mu bile vse obveznosti, ki so predmet te pravde, odpuščene v postopku osebnega stečaja, saj je bil nad njim 21. 1. 2019 začet postopek osebnega stečaja, v katerem mu je sodišče odpustilo obveznosti, pri čemer je sklep o odpustu obveznosti postal pravnomočen 1. 4. 2021.

7V skladu z določilom prvega odstavka 408. člena ZFPPIPP odpust obveznosti učinkuje za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, ne glede na to, ali je upnik to terjatev prijavil v postopku osebnega stečaja, če ni v drugem odstavku tega člena drugače določeno.

8Pritožbeno navajanje, da so vse vtoževane terjatve nastale s trenutkom sklenitve obligacijskega razmerja, ker je bilo že takrat jasno, kaj je predmet obveznosti, ni utemeljeno. Kot je materialnopravno pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je s sklenitvijo posamezne zavarovalne pogodbe med pravdnima strankama nastalo obligacijsko razmerje, vendar pa je sama terjatev tožnice za plačilo posameznega obroka zavarovalne premije nastala šele s potekom dogovorjenega roka za njeno plačilo. Terjatev namreč nastane šele, ko ima upnik pravico terjati izpolnitev obveznosti, oziroma ko je nastopila pravica terjati izpolnitev¹. Upnik ima pravico terjati izpolnitev takrat, ko je terjatev dospela. Ker prvi odstavek 408. člena ZFPPIPP določa, da odpust obveznosti učinkuje na vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da odpust obveznosti učinkuje zgolj na terjatve, ki se jih je toženec tožnici zavezal plačati do 21. 1. 2019, ko se je nad njim začel postopek osebnega stečaja, medtem ko na kasneje dospele terjatve odpust obveznosti dolžnika ne učinkuje.

9Sodišče je pravilno zavrnilo sklicevanje pritožnika na sklep VSL I Cpg 1395/2013, ki je obravnaval vprašanje, ali lahko terjatev nastane, preden je znana njena višina, zaradi česar ne gre za primerljivo zadevo z obravnavano. Prav tako ni utemeljeno sklicevanje toženca na pogodbo o prodaji na obroke (522. člen OZ). Z njo se kupec zavezuje, da bo kupnino odplačal v obrokih v določenih časovnih presledkih, kar pomeni, da je tudi v tem primeru potrebno ugotoviti, kdaj so kupčeve terjatve, ki so določene v obrokih, nastale. Drži, kot izpostavlja toženec, da vtoževane terjatve izvirajo iz sklenjenih zavarovalnih pogodb med pravdnima strankama, vendar pa je v obravnavanem primeru odločilno, da je terjatev tožnice nastala, ko je imela kot upnica pravico od toženca kot dolžnika terjati njeno izpolnitev². Zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožničina terjatev za plačilo posameznega obroka zavarovalne premije nastala šele s potekom roka za plačilo, ki je bil dogovorjen v zavarovalni pogodbi.

10Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa niso podani po uradni dolžnosti upoštevni razlogi (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11Ker toženec s pritožbo ni uspel, je dolžan sam kriti svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP).

¹ V. Kranjc, Obligacijski zakonik s komentarjem, 2. knjiga, GV, LJ, 2003, stran: 448.
² VSL sklep II Ip 2920/2014