VSC Sklep III Cpg 140/2022

I. Pritožbi se ugodi in se razveljavi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo tožbo. Po vpogledu v podatke na spletnem portalu Ajpes je ugotovilo, da je bila tožeča stranka tekom postopka izbrisana iz sodnega registra dne 2. 8. 2021 na podlagi pravnomočnega sklepa Okrožnega sodišča v Celju St 82/2014 z dne 14. 7. 2021, s katerim se je končal stečajni postopek. Z dnem izbrisa je tožeča stranka prenehala obstajati in je izgubila sposobnost biti stranka. Tožeča stranka zaradi zaključka stečajnega postopka nima pravnega naslednika. Tega se ne da odpraviti.

2Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo intervenient po pooblaščeni odvetniški pisarni iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in zaradi ″kršitve ustavnih pravic ter kršitve temeljnih človekovih pravic, ki so mu zagotovljene z EKČP‶. V pritožbi navaja, da mu je tožeča stranka prodala poslovni delež v toženi stranki. V primeru prodaje poslovnega deleža iz stečajne mase gre za singularno pravno nasledstvo. Pridobitelja poslovnega deleža je po obstoječi sodni praksi mogoče šteti za pravnega naslednika stranke po 208. členu ZPP, če je bil prenos opravljen zaradi likvidacijskega oziroma smiselno drugega postopka prenehanja. V konkretnem primeru je do prodaje poslovnega deleža tožeče stranke prišlo zaradi stečajnega (likvidacijskega) postopka, saj se je poslovni delež tožeče stranke prodajal v okviru stečajnega postopka tožeče stranke kot del njene stečajne mase. Slednje pripelje do zaključka, da je pridobitelja poslovnega deleža šteti za pravnega naslednika stranke skladno z 208. členom ZPP, kar pomeni, da je možno nadaljevanje postopka s singularnim pravnim naslednikom prvotne tožeče stranke, intervenientom, saj je tak položaj pridobil zaradi prenehanja oziroma v postopku prenehanja pravne osebe tožeče stranke (Pravno mnenje občne seje VSS z dne 16. 6. 1999, sklepi VS RS III Ips 96/2005, III Ips 173/2007, III Ips 51/2011, III Ips 67/2011 in sodba II Ips 280/2017). Gre za specifično situacijo, ko je med postopkom zaradi predhodne prisilne prodaje poslovnega deleža v postopku stečaja prišlo do spremembe družbenika. Vendar to ne pomeni, da novi družbenik, ki nastopa kot singularni pravni naslednik, ne more nadaljevati in dokončati postopka namesto prvotne tožeče stranke. Ključno za sprejem pravilne in zakonite odločbe je, da je bil poslovni delež tožeče stranke prenesen na intervenienta v stečajnem postopku, torej zaradi stečaja prvotne tožeče stranke. Zato pride v poštev 205. člen ZPP o prekinitvi postopka, saj gre za specifičen položaj, v katerem je prevzemniku zaradi varstva njegovih pravic treba dopustiti, da prevzame pravdo, ki jo je vodil njegov prednik, saj bi bil sicer zaradi pravnih posledic prenehanja pravne osebe (stečajnega dolžnika) onemogočen v uresničevanju materialnopravnih pravic. Nove tožbe ne more več vložiti, ker je zamudil prekluzivni 30-dnevni rok.

3Tožena stranka v odgovoru na pritožbo po pooblaščencu navaja, da bi bila uporaba ZPP o prekinitvi postopka nesmiselna. Ker je tožeča stranka prenehala obstajati zaradi zaključka stečajnega postopka, nima pravnega naslednika in se posledično ne da odpraviti pomanjkanja sposobnosti biti stranka zaradi obstoja pravnega nasledstva. Sodišče je pravilno zavrglo tožbo. Tožena stranka ne daje privoljenja, da bi intervenient vstopil v pravdo namesto tožeče stranke.

4Pritožba je utemeljena.

5Intervenient utemeljeno opozarja na posamezne dejanske okoliščine zadeve: dne 9. 9. 2019 je bila med tožečo stranko kot prodajalko in intervenientom kot kupcem sklenjena pogodba o prodaji poslovnega deleža tožeče stranke v toženi stranki in dne 24. 9. 2019 je Okrožno sodišče v Celju izdalo sklep St 82/2014, s katerim je sklenilo, da so izpolnjeni pogoji za prenos poslovnega deleža tožeče stranke v toženi stranki. Zato utemeljeno navaja, da se je poslovni delež tožeče stranke prodajal v okviru stečajnega postopka nad njo, kot del njene stečajne mase. To pritožbeno ni sporno. Tožeča stranka je bila 2. 8. 2021 izbrisana iz sodnega registra na podlagi pravnomočnega sklepa Okrožnega sodišča v Celju St 82/2014 z dne 14. 7. 2021, s katerim se je končal stečajni postopek, kot je prav tako nesporno ugotovilo sodišče prve stopnje (druga točka obrazložitve sklepa).

6Nadalje intervenient utemeljeno opozarja ravno na to specifično situacijo, ko je prišlo do prodaje poslovnega deleža zaradi oziroma v postopku prenehanja tožeče stranke, nekdanje družbenice tožene stranke. Intervenienta je potrebno šteti kot pravnega naslednika tožeče stranke, sicer bi bil onemogočen v uresničevanju svojih materialnopravnih pravic¹. V nasprotnem primeru ne bi bilo tožeče stranke, ki bi nadaljevala s postopkom in intervenient ne bi mogel intervenirati ter pomagati pri dokazovanju utemeljenosti tožbenega zahtevka, to pa izključno zaradi izbrisa tožeče stranke po zaključku stečajnega postopka, na kar intervenient ni imel nobenega vpliva. Zato mu je izjemoma potrebno priznati pravico, da kot pravni naslednik po 208. členu ZPP prevzame postopek. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom bistveno kršilo 3. točko prvega odstavka 205. člena ZPP, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da glede na njeno naravo ne more samo odpraviti kršitve postopka. Sodišče prve stopnje ni izvedlo dokaznega postopka za ugotavljanje utemeljenosti terjatve ravno zaradi razlogov izpodbijanega sklepa. Zato je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi in razveljavilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (prvi odstavek 354. člena ZPP v zvezi s tretjo točko 365. člena ZPP).

7V nadaljevanju naj sodišče prve stopnje odloči o nadaljevanju prekinjenega postopka na strani tožeče stranke z dosedanjim intervenientom.

8Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

¹ Sodba VS RS II Ips 280/2017, sklepi VS RS III Ips 67/2011, III Ips 51/2011, III Ips 96/2005, Pravno mnenje občne seje VSS z dne 16. 6. 1999, sklep VSL I Cpg 779/2019.