VSM Sklep II Kp 45745/2021

Pritožbi okrožnega državnega tožilca se ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

1Okrožno sodišče v Mariboru je z uvodoma navedenim sklepom v točki 1 izreka zavrnilo predlog okrožnega državnega tožilca za izvedbo enotnega postopka v zadevah X K 4856/2016 in X K 45745/2021, v točki 2 izreka pa sklenilo, da se obtožba zoper obdolženega A. A. zaradi storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po prvem in drugem odstavku 240. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) ne dopusti in se kazenski postopek zoper obdolženca po drugem odstavku 278. člena v zvezi s 4. točko prvega odstavka 277. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ustavi. Po določbi prvega odstavka 96. člena ZKP je še odločilo, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženca in nagrada njegovega zagovornika, obremenjujejo proračun.

2Zoper takšen sklep se je pritožil okrožni državni tožilec zaradi kršitve kazenskega zakona ter zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, s predlogom pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi ter ugovore obdolženca in njegovega zagovornika zavrne ter hkrati ugodi predlogu za izvedbo enotnega postopka, oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek pred popolnoma spremenjen senat.

3Na pritožbo okrožnega državnega tožilca je odgovoril zagovornik obdolženca, ki se z uveljavljanimi pritožbenimi razlogi ne strinja in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno.

4Pritožba je utemeljena.

5Čeprav okrožni državni tožilec izrecno ne zatrjuje obstoj bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, je iz obrazložitve pritožbe razbrati ravno njeno uveljavljanje. Poudarja, da iz stališča sodišča prve stopnje ni mogoče razbrati, ali je ob odsotnosti utemeljenega suma zaključilo tudi, da opis dejanja v obtožbi ni kaznivo dejanje. V tem mu je pritrditi. V obravnavani zadevi je namreč sodišče prve stopnje ob odločanju o ugovorih obdolženca in njegovega zagovornika zoper obtožnico kazenski postopek ustavilo iz razloga po 4. točki prvega odstavka 277. člena ZKP, ker torej ni zadosti dokazov, da bi bil obdolženec utemeljeno sumljiv dejanja, ki je predmet obtožbe. Za takšno odločitev pa je v obrazložitvi podalo v precejšnji meri nasprotujoče si razloge, kar predstavlja bistveno kršitev iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Sodišče prve stopnje je namreč na eni strani ob obširnem pojasnjevanju, da gre v obravnavani zadevi za blanketno kaznivo dejanje, ter da je potrebno najprej presoditi, ali je sploh podana protipravnost storilčevega ravnanja, navedlo razloge za ustavitev kazenskega postopka po 1. točki 277. člena ZKP, in sicer: da obtožba obdolžencu očita kršitev dolžnostnega ravnanja, ne da bi navedla, kakšen tip ravnanja bi predstavljal v konkretni situaciji dolžnostno ravnanje in pod kakšnimi predpostavkami je mogoče zatrjevati, da je bilo kršeno na kazenskopravno upošteven način; da državni tožilec v obtožnici ni navedel nobenega razloga, zakaj bi obdolženec moral podvomiti v korektnost dela svojega pomočnika B. B., odvetniške pisarne in pooblaščenega revizorja; da državni tožilec ne ponudi nobenega pojasnila, na podlagi česa sklepa, da naj bi obdolženec vedel, da so bili dejanski imetniki družbe C. d.o.o. B. B., D. D. in E. E. in zakaj naj bi imel obdolženec že od vsega začetka namen družbi C. d.o.o. pridobiti protipravno premoženjsko korist na škodo družbe F. d.d. in točno v višini 2.495.853,78 EUR; da iz obtožnice ni razvidno, kakšen motiv naj bi imel obdolženec v smeri pridobitve premoženjske koristi družbi C. d.o.o., s katero ga nič ne povezuje. Na drugi strani pa je navedlo, da ni zadosti dokazov, da bi bil obdolženec utemeljeno sumljiv očitanega mu kaznivega dejanja, saj da držijo navedbe obdolženca glede njegove vloge pri ustanovitvi družbe F. d.o.o., sklenitvi Pogodbe o izročitvi stvarnega vložka z dne 8. 9. 2008 ter dne 27. 11. 2008 sklenjene Pogodbe o prodaji dejavnosti družbe F. d.d. družbi F. d.o.o. in Pogodbe o prodaji poslovnega deleža družbe F. d.o.o. družbi C. d.o.o. Do takšnih zaključkov pa je prišlo v posledici prekoračitve pristojnosti v fazi materialnega preizkusa obtožbe, kot to smiselno opozarja okrožni državni tožilec. Poudariti je namreč, da sodišče prve stopnje pri odločanju o ugovoru ne ugotavlja po načelu proste presoje dokazov, ali so posamezna odločilna dejstva dokazana ali ne, in se tudi ne sme spuščati v presojo verodostojnosti posameznih dokazov oziroma pri nasprotujočih si dokazih tehtati, kateri so bolj logični, prepričljivi in skladni z drugimi dokazi,¹ kot je to mestoma storilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu (zlasti v točkah 23, 24, 27 in 28 obrazložitve).

6Vse navedeno pomeni, da je sodišče prve stopnje kazenski postopek zoper obdolženca ustavilo hkrati tako na podlagi 1. kot tudi 4. točke prvega odstavka 277. člena ZKP, kar pa ni mogoče. Če se namreč ugotovi, da v izreku obtožnice opisano dejanje ni kaznivo dejanje, ocena, ali je dovolj dokazov, da je obdolženec utemeljeno sumljiv dejanja, ki je predmet obtožbe, povsem odpade.

7V zvezi s pritožbeno navedbo, da izpodbijani sklep nima razlogov glede zavrnitve predloga o izvedbi enotnega postopka pa je dodati le, da o takšnem predlogu sodišče prve stopnje, glede na vrsto svoje odločitve, ni moglo odločati. O predlogu za združitev postopka po drugem odstavku 280. člena se namreč v ugovornem postopku odloča le, če je bil ugovor zoper obtožnico zavrnjen kot neutemeljen, kar v obravnavani zadevi ni primer.

8Ugotovljene bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP zahtevajo ugoditev pritožbi okrožnega državnega tožilca, razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje (tretji odstavek 402. člena ZKP). Sodišče prve stopnje bo ob ponovnem odločanju odpravilo ugotovljene kršitve, za svojo odločitev pa bo navedlo konkretne in ustrezne razloge. Ob tem bo kritično presodilo ostale pritožbene navedbe, s katerimi se pritožbeno sodišče, zaradi narave ugotovljenih kršitev v izpodbijanem sklepu, ni moglo ukvarjati, zatem pa bo v zadevi vnovič odločilo.

9Glede pritožbenega predloga za vrnitev zadeve pred popolnoma spremenjeni senat pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da za tako odločitev v določbah ZKP ni podlage (403. in 404. člen ZKP).

¹ Horvat Š., Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 618.