VSL Sklep I Cpg 539/2022

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na razveljavitev sklepa skupščine toženke z dne 16. 12. 2021, ki se glasi: „SKLEP 4: Poslovni prostori za gostinstvo in hotelirstvo se oddajo v najem pod sledečimi pogoji: najemnina 1.000,00 EUR, najemnik krije vse povezane stroške, vključno z NUSZ. Pogodba se sklene za določen čas 5 let, z možnostjo takojšnje odpovedi.“

2Zoper sodbo se pritožuje tožnica. V prvi vrsti očita prvostopenjskemu sodišču, da v obravnavnem primeru niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo sodbe brez opravljene glavne obravnave v skladu s 488. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

3V odgovoru na pritožbo se toženka zavzema za zavrnitev pritožbe.

4Pritožba je utemeljena.

5Tožnica je s tožbo zahtevala razveljavitev sklepa skupščine toženke z zgoraj navedeno vsebino. Navajala je, da sklep ni bil sprejet z zadostno večino, ker se z njim spreminja dejavnost družbe in družbena pogodba, zaradi česar bi moral biti sprejet soglasno. Trdila je tudi, da sta preostala družbenika z uresničitvijo glasovalnih pravic skušala pridobiti posebne ugodnosti v korist družbe B. d. o. o. oziroma A. A.

6Sodišče prve stopnje je po prejemu odgovora na tožbo izdalo sodbo brez glavne obravnave, ker je presodilo, da je dejansko stanje nesporno (488. člen ZPP). Ugotovilo je naslednje bistveno dejansko stanje:

- tožnica je družbenica toženke, preostala družbenika pa sta C. C. in A. A.,

- toženka ima registrirano dejavnost gostinstva in hotelirstva,

- sklep, sprejet na skupščini 16. 12. 2021, se je glasil: „Poslovni prostori za gostinstvo in hotelirstvo se oddajo v najem pod sledečimi pogoji: najemnina 1.000,00 EUR, najemnik krije vse povezane stroške, vključno z NUSZ. Pogodba se sklene za določen čas 5 let, z možnostjo takojšnje odpovedi.“

- za sklep sta glasovala C. C. in A. A., tožnica je glasovala sproti.

7Sodišče prve stopnje je zaključilo, da sprejeti sklep ne pomeni prenehanja opravljanja dejavnosti in spremembe družbene pogodbe, ki bi terjala soglasno odločitev družbenikov. Ni prišlo do spremembe družbene pogodbe in toženka ima dejavnost še vedno registrirano. Gre za poslovno odločitev, ki bo morda pomenila prenehanje opravljanje dejavnosti, vendar pa to ni neposredna posledica.

8Zahtevek je spoznalo za neutemeljen tudi iz vidika tretjega odstavka 395. člena v zvezi s 522. členom ZGD-1. Tožnica je trdila, da se je s sklepom prenesla dejavnost na družbo B. d. o. o., katere edini družbenik je A. A. V sklepu določena najemnina 1.000,00 EUR pa predstavlja nesorazmerno ugoden pogoj za najem poslovnih prostorov, saj je bistveno manjša od tržne. Trditev o prenizki najemnini pa je bila po presoji sodišča prve stopnje nekonkretizirana in neobrazložena. Dodatno iz pojasnil prokurista k izpodbijanemu sklepu izhaja, da toženka ogroža svoj obstoj, če bi nadaljevala z dejavnostjo, s sklepom pa se želi izogniti stroškom zaposlenih in obratovanjem v zameno za najemnino.

9Pritožba očita absolutno bistveno kršitev po 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo sodbo brez glavne obravnave. Med strankama je spornih več dejstev in sicer:

- ali je družbenik A. A. z uresničevanjem glasovalne pravice zase skušal pridobiti posebne ugodnosti na škodo družbe;

- ali so pogoji za prenos izvajanja gostinske dejavnosti na novoustanovljeno B. d. o. o. nesorazmerno v njeno korist in njenega družbenika A. A.;

- ali mesečna najemnina 1.000,00 EUR predstavlja tržno najemnino za najem takšnih poslovnih prostorov.

10ZPP v 488. členu določa: „Kadar po prejemu odgovora na tožbo sodišče ugotovi, da med strankami ni sporno dejansko stanje in da ni drugih ovir za izdajo odločbe, lahko brez razpisa naroka izda odločbo o sporu.“

11Višje sodišče pritrjuje pritožbi. V tožbi je tožnica navedla, da bi z izpodbijanim sklepom družba B. d. o. o. vzela v najem poslovne prostore toženke in prevzela njene zaposlene pod nesorazmerno ugodnimi pogoji za mesečno najemnino 1.000,00 EUR, ki je bistveno manjša od tržne in s pravico, da lahko kljub določenemu času trajanja najema tega kadarkoli odpove. Toženka je v odgovoru tožničine navedbe označila za prazne in dokazno nepodprte ter prerekala, da bi bila družbi B. zagotovljena posebna ugodnost. Višina najemnine ne predstavlja posebne ugodnosti, saj je treba upoštevati tudi vse ostale okoliščine, zlasti, da je bil sklep sprejet v času epidemije COVID-19, ko je bila hotelska in gostinska dejavnost omejena. Pojasnila je slabo finančno sliko toženke in da je vodstvo že dlje časa iskalo podjetje, ki bi prevzelo izvajanje dejavnosti. Takšno ponudbo je dal družbenik A. A., ki je preko družbe B. prevzel fiksne stroške toženke. Preko najemnine pa bo toženka lahko ponovno ustvarila pozitivni izkupiček.

12Iz navedenega izhaja, da je bilo med strankama sporno ali je bila s sklepom družbi B. d. o. o. in družbeniku A. A. zagotovljena posebna ugodnost na škodo družbe, predvsem iz vidika najemnine, za katero tožnica trdi, da je bistveno nižja od tržne, toženka pa, da je glede na razmere ustrezna. To pa pomeni, da dejansko stanje med strankama ni bilo nesporno, zaradi česar niso izpolnjeni pogoji po 488. členu ZPP za izdajo sodbe brez glavne obravnave. Res je, da so bile tožničine navedbe v tožbi premalo konkretizirane. Vendar to ne spremeni dejstva, da je bilo dejansko stanje sporno. Tožnica pa s tožbo še ni izčrpala možnosti podajanja novih trditev in predlaganja dokazov, saj je prekluzija navajanja dejstev in dokazov določena s prvim narokom za glavno obravnavo (286. člen ZPP). Iz tega izhaja, da je bila odločitev sodišča prve stopnje preuranjena, sodba pa je obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka po 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta je podana, če je sodišče izdalo sodbo brez glavne obravnave, pa bi bilo moralo opraviti glavno obravnavo.

13Ker je bilo treba sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti že iz tega razloga, se do drugih pritožbenih navedb višje sodišče ne bo opredeljevalo.

14Pritožba je na podlagi povedanega utemeljena, zato je višje sodišče sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). Ker glavna obravnava sploh še ni bila izvedena, višje sodišče kršitve postopka ne more odpraviti samo. Trditvena podlaga pravdnih strank namreč sploh še ni bila izčrpana. Višje sodišče bi namreč prvič odločalo o vprašanjih, ki pomenijo samostojno pravno celoto ter ne v dejanskem in ne v pravnem pogledu niso bila predmet presoje sodišča prve stopnje.¹ Napotki za ponovno sojenje izhajajo iz tega sklepa.

15Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP)

-------------------------------

¹ VS RS Sklep Cp 25/2022, 16. 11. 2022, točka 12.