UPRS Sodba I U 55/2020-25

I. Tožba se zavrne.

II. Stroškovna zahtevka tožnice in stranke z interesom se zavrneta.

Potek upravnega postopka

1Z izpodbijanim sklepom je organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) odločil, da se odvetnici A. A. priznajo nagrada in potrebni izdatki za izvajanje BPP na podlagi napotnice Bpp 1578/2019 z dne 5. 7. 2019 v skupni višini 277,68 EUR ter da se višji zahtevek zavrne.

Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je bila tožnici z odločbo Bpp 1578/2019 z dne 10. 6. 2019 dodeljena izredna BPP za pravno svetovanje v obsegu sestanka/sestankov pri odvetniku v skupnem trajanju do dveh ur, preučitve dokumentacije, eventualnega vpogleda v sodne spise in izdelave obrazloženega pisnega pravnega mnenja zaradi preučitve pravnega položaja tožnice ter verjetnih izgledov za uspeh po 8. in 24. členu Zakona o brezplačni pravni pomoč (v nadaljevanju ZBPP) v izvršilnem postopku Okrajnega sodišča v Ljubljani In 1672/2014, od dne 6. 6. 2019 dalje. Za izvajanje dodeljene BPP je bila določena odvetnica A. A. Odvetnica je organu za BPP dne 2. 10. 2019 pravočasno vrnila originalno in s strani tožnice podpisano napotnico Bpp 1578/2019 z dne 5. 7. 2019 in podala zahtevek, da se ji za opravljeno delo priznajo nagrade ter potrebni izdatki s povečanjem za 22% DDV.

Organ za BPP je zahtevku odvetnice o odmeri nagrade in potrebnih izdatkov delno ugodil. Za opravljeno delo ji je odmeril odvetniške stroške skladno z Odvetniško tarifo, v zvezi s 17. členom Zakona o odvetništvu. Organ za BPP je odvetnici priznal za posvet s tožnico v trajanju do dveh ur nagrado v višini 100 točk, za pregled listin in dokumentacije v trajanju do dveh ur nagrado prav tako v višini 100 točk, za pripravo pisnega pravnega mnenja nagrado v višini 225 točk. Dalje je organ za BPP odvetnici po četrtem odstavku 6. člena Odvetniške tarife za odsotnost iz pisarne zaradi enkratne vožnje iz Ljubljane, kjer ima odvetnica svojo pisarno, do Okrajnega sodišča v Ljubljani, zaradi vpogleda v spis na sodišču priznal še dodatek v višini 20 točk. Organ je odvetnici priznal še pavšalne potrebne izdatke za fotokopiranje ter za poštne in telekomunikacijske storitve v višini 17,8 točke. Potrebne izdatke ji je po ustavljeni sodni praksi odmeril v višini 2% od polne nagrade v višini 890 točk, ki bi odvetnici pripadala po Odvetniški tarifi. Priznanje potrebnih izdatkov v pavšalni višini izključuje njihovo priznanje še v dejanski višini. Organ za BPP je odvetnici priznal pavšalne potrebne izdatke, saj je to za odvetnico ugodneje. Skupna višina odvetnici priznane nagrade in pavšalnih potrebnih izdatkov tako znaša 462,8 točk, kar ob vrednosti točke 0,6 EUR znaša 277,68 EUR.

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

2Tožnica vlaga tožbo zaradi višine zneska, ki je bil priznan odvetnici A. A. Ugovarja zaradi verjetnosti, da bo kot upravičenka do BPP morala vračati Republiki Sloveniji celoten znesek, ki je bil priznan odvetnici. Ugovarja znesku, ki je bil odvetnici priznan kot nagrada za pripravo obrazloženega mnenja. Odvetnica A. A. je namreč pripravila obrazloženo mnenje z dne 2. 10. 2019 kljub temu, da ji je tožnica 9. 9. 2019 odpovedala pooblastilo ter ji ustno kot tudi pisno naročila, naj obrazloženega mnenja ne pripravlja. Odvetnica ji je odgovorila, da si tožnica pooblastilno razmerje nepravilno razlaga in da bo ona upoštevala le službo za BPP, tožnice kot upravičenke do BPP pa ni dolžna upoštevati.

Tožnica zastopa stališče, da odločba o dodelitvi BPP ne more nadomestiti pooblastila odvetniku za zastopanje. Trdi, da gre za jasno stališče sodne prakse in pravne teorije. Navaja, da se strinja, da se odvetnici prizna nagrada za pravno svetovanje do ene ure, dalje, stroške, povezane s pridobivanjem dokumentacije iz spisa, stroške telefonskega klica ter fotokopij. Ne nasprotuje plačilu za odvetniške storitve, razen ko gre za pripravo mnenja, ki ga ni naročila, s pripravo se celo ni strinjala. Ko ji je odvetnica pojasnila, da bo njeno mnenje negativno, je tožnica izdelavi mnenja nasprotovala. Negativno pravno mnenje ji namreč ni zagotavljalo pravne pomoči, za katero je tožnica prosila. Vendar pa je odvetnica kljub tožničinemu nasprotovanju mnenje pripravila, z njim pa je sploh ni seznanila. Pravna pomoč za pripravo ugovora v izvršilni zadevi tožnici zato ni bila odobrena. Tožnica dalje navaja, da je odvetnica A. A. vpogledala le v sodni spis, povezan z izvršbo na nepremičnino, dokumentacije iz prvotnega spisa pa ni pridobila, tako da si niti ni mogla ustvariti celotne slike o situaciji in tudi ni mogla podati objektivnega mnenja o zadevi, saj se s celotno zadevo sploh ni uspela seznaniti. Odvetnica A. A. je trdila, da je določena le za izvršbo na nepremičnino in da ji v prvotni izvršbi in v pridruženih zadevah ne sme svetovati. Tako je tožnica že drugi odvetnici razlagala celotno situacijo, ne da bi se katera od teh odzvala, da je potrebno preveriti prvotni spis. Tožnica dalje navaja, da ji pravno svetovanje odvetnice A. A. v ničemer ni koristilo, ker ga je odvetnica namenoma omejila in ji v izvršilni zadevi ni povedala ničesar uporabnega, s čimer je že drugi zastopniki ne bi seznanili. Tožnici je pojasnila le, da bo izdelala negativno mnenje, saj iz spisa v zadevi ne vidi možnosti, da bi tožnica z ugovorom uspela. Tožnica na mnenje ni skušala vplivati. Je pa odvetnici povedala, da ne potrebuje več njenega zastopanja in da tudi ni potrebe po pripravi pisnega mnenja, kar je odvetnico razburilo, tako da se je odzvala agresivno in ni želela sprejeti s strani tožnice povedanega, da ne želi odvetničinega zastopanja in njenega pisnega mnenja. Tožnica dalje navaja, da je odvetnico prosila, da situacijo z odpovedjo pooblastila sporoči službi za BPP, ki naj odvetnico tudi razreši njene naloge priprave obrazloženega mnenja. Tožnica si je prizadevala, da bi pisarno zapustila v kolikor toliko normalnem vzdušju, odvetnici se je zahvalila, ponudila povračilo za stroške ter podpis napotnice za zastopanje preko BPP. Po elektronski pošti pa je odvetnici še istega dne poslala odpoved pooblastila o zastopanju. Tožnica se v dokazne namene sklicuje na izpodbijani sklep, elektronska sporočila, ki jih je izmenjala z odvetnico A. A., pooblastilo o zastopanju z izjavo o preklicu, predlagala pa je še svoje zaslišanje ter zaslišanje odvetnice A. A. in svetovalke pri službi za BPP B. B. Sodišču predlaga, naj ugotavlja, ali je odvetnica A. A. obvestila službo za BPP, da je tožnica prekinila pooblastilno razmerje, ker odobrene pomoči ni več potrebovala in ni želela, da se pripravi pisno obrazloženo mnenje, in kakšna navodila je služba za BPP v zvezi s tem dala odvetnici A. A.

Tožnica sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne v ponovni postopek organu za BPP, ki naj pri odmeri upošteva pravno svetovanje do ene ure, stroške, povezane s pridobivanjem dokumentacije iz sodnega spisa, stroške telefonskega sklica ter fotokopije (5 strani). Nagrada in stroški v zvezi s pripravo pisnega obrazloženega mnenja z dne 2. 10. 2019 niso breme, ki ga upravičenka mora vračati zaradi prejete BPP; pravne pomoči upravičenka do BPP ni prejela v zaprošenem obsegu in obliki, pripravi pisnega obrazloženega mnenja je nasprotovala. Tožnica zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

3Toženka odgovora na tožbo ni podala, poslala pa je sodišče upravni spis v zadevi.

4Na tožbo je odgovorila stranka z interesom odvetnica A. A. Stranka v odgovoru navaja, da so trditve tožnice, da naj bi pooblastilo za odvetniško zastopanje nadomeščalo odločbo o dodelitvi BPP, neutemeljene. V obravnavanem primeru gre za posebno mandatno razmerje, pri katerem je stranka oziroma naročnik odvetniške storitve organ za BPP in ne prosilec za dodelitev BPP. Da gre v zadevah dodelitve BPP za posebno naravo mandatnega razmerja, ugotavlja tudi Ustavno sodišče v odločbi U-I-2/15 z dne 3. 12. 2015. Stranka navaja, da odvetnik samostojno oceni in po najboljši vesti odloči, upoštevaje vse okoliščine, kako naj ravna v vsakem posameznem primeru. Odvetniki so pri svojem delu samostojni in neodvisni ter dolžni spoštovati resnico in zakonitost. Ohranjati morajo brezpogojno in popolno neodvisnost od vsakega zunanjega vpliva. Navedeno pomeni, da v nobenem primeru niso vezani na navodila s strani prosilcev za BPP o tem, kako naj strokovno ravnajo. Odvetnica je v tej zadevi podala strokovno mnenje izključno na podlagi razpoložljive dokumentacije ter navedb tožnice, vse ob upoštevanju njenega pravnega položaja. Pri tem ni pravno pomembno, ali se je tožnica z vsebino mnenja strinjala ali ne, saj je odvetnica kot izvajalka BPP bila zavezana k izpolnitvi zahtev, ki jih je z odločbo naložil organ za BPP oziroma v konkretnem primeru k izdelavi k obrazloženega pisnega pravnega mnenja zaradi preučitve pravnega položaja tožnice ter verjetnih izgledov za uspeh po 8. in 24. členu ZBPP v izvršilnem postopku Okrajnega sodišča v Ljubljani In 1672/2014 od 6. 6. 2019 dalje. Skladno z ZBPP lahko postavljeni odvetnik odkloni izvajanje BPP samo iz opravičljivih razlogov oziroma razlogov, na katere ne more vplivati, med katere pa v nobenem primeru ne sodi zahteva tožnice, naj pisnega mnenja ne bi pripravila, ker je zanjo neugodno. Tudi sam sistem BPP ni namenjen temu, da bi stranke izkoriščale pravno pomoč samo v obsegu, ki jim je v izključno korist. Namen BPP je namreč v uresničevanju pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Odvetnica sodišču predlaga, naj tožbo zavrne kot neutemeljeno, tožnici pa naloži plačilo njenih stroškov.

Odločanje po sodnici posameznici

5Sodišče je s sklepom I U 55/2020 z dne 6. 9. 2022 na podlagi prve alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sklenilo, da o zadevi odloča sodnica posameznica. Stranke taki sestavi sodišča niso nasprotovale niti pisno, ob tem ko bile izrecno vprašane, niti navzoči stranki temu nista nasprotovali na glavni obravnavi.

Glavna obravnava

6Sodišče je 4. 10. 2022 v zadevi opravilo glavno obravnavo. Naroka sta se udeležili tožnica in stranka z interesom odvetnica A. A. Toženka pa je v svoji vlogi, v kateri je podala opravičilo zaradi neudeležbe, tudi odgovorila na tožbo, in sicer, da je neutemeljena ter da vztraja pri izpodbijanem sklepu in razlogih zanj.

Dokazni sklep

7Sodišče je dopustilo dokaz z vpogledom v tožbi priloženo listino, prilogo A4 (to je izpodbijani sklep), ter v postopku predložene listine stranke z interesom, priloge C1-C3 (mnenje z dne 2. 10. 2019, račun za preslikavo listin in stroškovnik odvetnice z dne 2. 10. 2019) ter v listine upravnega spisa.

8Sodišče je zavrnilo dokazna predloga tožnice za njeno zaslišanje in zaslišanje stranke z interesom ter za zaslišanje priče B. B., ker gre v teh primerih za predlog za dokazovanje nerelevantih dejstev. Sodišče je zavrnilo tudi dokazne predloge za vpogled v tožbi priložene listine, priloge A1-A3, to je pooblastilo s preklicem pooblastila-september 2019 in elektronsko komunikacijo med tožnico in odvetnico, ker bi šlo za dokazovanje nerelevantnih dejstev. Enako je bil zaradi dokazovanja nerelevantnih dejstev zavrnjen dokazni predlog za vpogled v dopis odvetnice A. A. tožnici z dne 3. 2. 2020 zaradi posredovanja slednji vse dokumentacije, vezane na zadevo Bpp 1578/2019, ki je priloga C4 v sodnem spisu.

K I. točki izreka

9Tožba ni utemeljena.

10V obravnavani zadevi je sporna odvetnici A. A. priznana nagrada za izvajanje BPP na podlagi napotnice Bpp 1578/2019 z dne 5. 7. 2019, in sicer v obsegu glede izdelave obrazloženega pisnega pravnega mnenja zaradi preučitve pravnega položaja tožnice ter njenih verjetnih izgledov za uspeh po 8. in 24. členu ZBPP v izvršilnem postopku Okrajnega sodišča v Ljubljani In 1672/2014.

11V zadevi ni sporno, da je organ za BPP izvajalki BPP izdal sklep o končnem obračunu storitev BPP v skladu s šestim odstavkom 40. člena ZBPP na podlagi predložene izpolnjene napotnice o vrsti, obsegu in datumu opravljenih dejanj s stroškovniki za opravljena dejanja pravne pomoči ter v okviru na napotnici navedene oblike in obsega dodeljene BPP po odločbi št. Bpp 1578/2019 z dne 10. 6. 2019¹. Za pravno pomoč po ZBPP je odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški oziroma notarski tarifi in v obsegu dodeljene brezplačne pravne pomoči (šesti odstavek 30. člena ZBPP).

12Tožnica osporava izvajalki BPP nagrado (le) za izdelavo pisnega pravnega mnenja glede njenih verjetnih izgledov za uspeh po 24. členu ZBPP v izvršilnem postopku Okrajnega sodišča v Ljubljani In 1672/2014, pri čemer v bistvenem ugovarja, da je odvetnica izdelala pravno mnenje ob njenem izrecnem nasprotovanju ter kljub temu, da ji je preklicala pooblastilo za zastopanje, s čemer odvetnica nato organa za BPP ni seznanila in ni predlagala svoje razrešitve, pač pa se je zgolj sklicevala na svojo vezanost na odločbo o BPP, poleg tega pa tožnici mnenje ni v ničemer koristilo, odvetnica pa naj bi si tudi ne mogla ustvariti celotne slike o situaciji, da bi sploh lahko izdelala korektno mnenje.

13Kot izhaja iz odločbe o dodelitvi BPP št. Bpp 1578/2019 z dne 10. 6. 2019, je bila tožnici BPP dodeljena tudi v obsegu izdelave pisnega obrazloženega pravnega mnenja glede tožničinih izgledov za uspeh v izvršilnem postopku In 1672/2014; iz odločbe št. Bpp 1578 z dne 5. 7. 2019 izhaja, da je bila za izvajalko BPP določena odvetnica A. A. To tako pomeni, da je bila predmetno dejanje pravne pomoči odvetnica A. A. kot izvajalka BPP dolžna opraviti, pri čemer je slednja vztrajala tako v odgovoru na tožbo kot na glavni obravnavi. Po presoji sodišča tožnica zmotno meni, da je odvetnica potrebovala za izdelavo pisnega mnenja njeno pooblastilo za zastopanje, saj ne iz ZBPP ne iz Zakona o odvetništvu to ne izhaja. Pooblastilo izvajalec BPP potrebuje le za opravo tistih pravnih dejanj, za katera je to z zakonom (procesnim) tako predpisano, npr. za vpogled v spis (v okviru pravnega svetovanja), za zastopanje v sodnem postopku, ne pa (tudi) za (samo) izdelavo pisnega pravnega mnenja v zadevi, kakor se je opredeljevala do tožničinih navedb tudi odvetnica A. A. Sodišče meni, da je bila odvetnica kot izvajalka BPP glede oblike in obsega dodeljene pomoči vezana na odločbo o tožnici dodeljene BPP, kot odvetnica pa tudi na določbe drugega odstavka 11. člena ZOdv, da je odvetnik pri zastopanju stranke dolžan ravnati vestno, pošteno, skrbno ter po načelih odvetniške poklicne etike. Če je tožnica menila, da odvetnica ne opravlja v redu svoje dolžnosti, je imela možnost organu za BPP predlagati razrešitev odvetnice (deveti odstavek 30. člena ZBPP). Ne more pa odvetnici očitati, da bi ona morala organ obveščati o tožničinem nasprotovanju, da izdela predmetno obrazloženo mnenje, če (odvetnica) ni ocenila, da gre za take razloge na strani tožnice, da bi morala predlagati svojo razrešitev, ker ne bi mogla v redu opraviti svoje dolžnosti (deseti odstavek 30. člena ZBPP).

14Neutemeljene pa so po presoji sodišča, tako pa se do njih opredeljuje tudi odvetnica A. A., tožničine dokazno v celoti nepodprte trditve, ki se nanašajo na odvetničino strokovno ravnanje. Ker se po že navedenem ni poslužila pravne možnosti po devetem odstavku 30. člena ZBPP in mimo postopkov, v katerih bi bilo ugotovljeno kršenje odvetničinega ravnanja (tudi na glavni obravnavi tožnica ni navajala, da bi katerega takih postopkov začela oziroma dala zanj pobudo), so tožničine trditve brez podlage.

15Neutemeljene so tudi navedbe tožnice in na drugačno presojo sodišča ne morejo vplivati, da se je tožnica z drugimi odvetniki – izvajalci BPP uspela v nekaterih primerih dogovoriti, da mnenja v smislu prvega odstavka 24. člena ZBPP niso pripravili. Sodišče je že podalo svojo presojo, da je izvajalec BPP glede oblike in obsega pravne pomoči vezan na odločbo o dodelitvi BPP.

16Zato je, ker gre za pravno nerelevantna dejstva, tudi zavrnilo dokazne predloge tožnice za vpogled v elektronsko korespondenco med njo in odvetnico A. A., iz katere naj bi izhajalo, da je nasprotovala, da odvetnica izdela predmetno obrazloženo pravno mnenje in da ji je preklicala pooblastilo za zastopanje. Iz istih razlogov je zavrnilo tudi dokazna predloga za zaslišanje tožnice in odvetnice A. A. Prav tako je sodišče presodilo, da gre pri dokaznem predlogu za zaslišanje uradne osebe pri toženki B. B. kot priče, za dokazovanje pravno nerelevantnih dejstev, kajti izpovedovala naj bi o tem, kakšna navodila za delo so bila dana odvetnici A. A. po tem, ko ji je tožnica preklicala pooblastilo za zastopanje, če je bila (uradna oseba) s tem seznanjena.

17Ob obsežnem opredeljevanju na glavni obravnavi do navedb odvetnice A. A., ki je bilo tožnici omogočeno (z dvema prekinitvama naroka na njeno prošnjo), in ki ga sodišče ni sprejelo kot utemeljenega, je tožnica izpostavila še, da se do tožbe ni opredelila toženka. Vendar se toženka do tožbe je opredelila, čeprav skromno. Kot že navedeno, je sodišču poslala 29. 9. 2022 vlogo, v kateri je navedla, da vztraja pri izpodbijanem sklepu ter se opredelila do tožbe kot neutemeljene. Glede na to sodišče šteje, da toženka navedbam tožnice nasprotuje, saj s tem ko je odvetnici A. A. priznala nagrado tudi za sporno pisno pravno mnenje, pritrjuje ravnanju odvetnice pri izvajanju BPP kot pravilnemu.

18Ker je sodišče tožbene navedbe presodilo kot neutemeljene, ugotovilo pa tudi kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

K II. točki izreka

19Stroškovni zahtevek tožnice je sodišče zavrnilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, kadar sodišče (med drugim) tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

20Odločitev o zavrnitvi stroškov postopka stranke z interesom odvetnice A. A. temelji na določbah prvega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 155. člena tega zakona, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Po načelu uspeha, ki izhaja iz določb 154. člena ZPP, bi stranki z interesom, ker nastopa na strani tožene stranke, ki je v sporu uspela, stroški šli. Vendar pa sodišče pri odločanju o tem, kateri stroški se stranki povrnejo, upošteva samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo (prvi odstavek 155. člena ZPP). Ker po presoji sodišča stranka z interesom z odgovorom na tožbo (in samo stroške za odgovor na tožbo je uveljavljala) ni prispevala k razjasnitvi zadeve in odločitvi, priglašeni stroški niso bili potrebni in jih zato stranki z interesom ni priznalo.

¹ Z odločbo št. Bpp 1578/2019 z dne 10. 6. 2019 je bila tožnica dodeljena izredna BPP za pravno svetovanje v obsegu sestanka/sestankov pri odvetniku v skupnem trajanju do dveh ur, preučitve dokumentacije, eventualnega vpogleda v sodne spise in izdelave obrazloženega pisnega pravnega mnenja zaradi preučitve pravnega položaja tožnice ter verjetnih izgledov za uspeh po 8. in 24. členu ZBPP v izvršilnem postopku Okrajnega sodišča v Ljubljani In 1672/2014, od dne 6. 6. 2019 dalje.