VSM Sklep IV Kp 64588/2019

I. Pritožba zagovornika obdolženega A. A. se zavrne kot neutemeljena.

II. Obdolženi A. A. je dolžan plačati sodno takso v višini 50,00 EUR kot strošek pritožbenega postopka.

1Okrajno sodišče v Mariboru je z izpodbijanim sklepom obdolženemu A. A. naložilo v plačilo krivdno povzročene stroške kazenskega postopka, nastale v zvezi z vročanjem sodnih pisanj obdolžencu po detektivih, ki opravljata vročanja v kazenskem postopku, in sicer v znesku 157,06 EUR, ki jih mora plačati v roku 30 dni po prejemu plačilnega naloga na TRR Okrožnega sodišča v Mariboru.

2Zoper sklep se pritožuje zagovornik obdolženca zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) in zaradi kršitve kazenskega zakona s predlogom, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep o naložitvi krivdno povzročenih stroškov kazenskega postopka izdalo na podlagi zavrnilne sodbe II K 64588/2019 z dne 30. 8. 2022, s katero je v stroškovnem delu odločilo, da je dolžan obdolženec v skladu s 94. členom ZKP plačati stroške, ki so nastali po njegovi krivdi, in sicer stroške vročanj po detektivu, v višini katerih bo odločeno naknadno s posebnim sklepom. Z izpodbijanim sklepom je navedene stroške natančno opredelilo in svojo odločitev tudi prepričljivo in tehtno obrazložilo.

5S pritožbo zagovornik uveljavlja kršitev kazenskega zakona, vendar uvodne navedbe v nadaljevanju pritožbene obrazložitve ne utemelji, zato tega pritožbenega razloga višje sodišče ni moglo preizkusiti.

6Zatrjevano bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP pritožnik utemeljuje z navedbami, da izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov za krivdo obdolženca za povzročene stroške. Vendar mu ni mogoče pritrditi. Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa (točki 4 in 6 razlogov) povsem določno pojasnilo, zakaj je moralo angažirati vročanje po detektivih, saj je sodna pisanja obdolžencu večkrat poskušalo vročati, vendar neuspešno. V razlogih sklepa so povzeta nevročena sodna pisanja obdolžencu, prav tako je prvostopenjsko sodišče pravilno izpostavilo, da je bil obdolženec tekom postopka poučen glede plačila stroškov, ki jih povzroči po svoji krivdi, vendar tudi po navedenih opozorilih sodnih pisanj ni dvigoval. V točki 6 razlogov izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje jasno zapisalo, da je obdolžencu krivdno povzročene stroške postopka naložilo zaradi njegovega ignoriranja in neaktivnega ravnanja, s tem ko sodnih pisanj ni dvigoval in sodišču tudi ni sporočil morebitnega drugega naslova bivanja, zaradi česar je moralo sodišče odrejati vročanja po detektivih. S tem se je prvostopenjsko sodišče povsem nedvoumno opredelilo do krivde obdolženca za nastanek stroškov kazenskega postopka, ki zaradi njegovega ravnanja ne morejo bremeniti proračun kljub zavrnilni sodbi. Glede na jasnost razlogov sodišča prve stopnje zatrjevana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP ni podana.

7Sodišče druge stopnje tudi ne sprejema pritožbenih izvajanj zagovornika, češ da je zadnje pisanje, to je izvod sodbe z dne 30. 8. 2022 za obdolženca sprejel pooblaščenec in vrnil vročilnico na sodišče, s čimer je odpadla potreba po angažiranju detektiva za vročanje in česar bi se lahko po pritožbeni obrazložitvi sodišče poslužilo že prej. Sodišče prve stopnje v skladu z določili ZKP o vročanju (prvi odstavek 120. člena v zvezi s 118. členom in prvi odstavek 127. člena ZKP) ni bilo dolžno ravnati na način, kot v pritožbi predlaga zagovornik, pri čemer višje sodišče pripominja, da prvostopenjsko sodišče obdolžencu ni vročalo zapisnika o ogledu z dne 30. 8. 2022, kot to napačno navaja zagovornik, temveč vabilo na narok 30. 8. 2022 (ob tem pa še zapisnik o ogledu z dne 8. 6. 2022). Tako ni šlo za nepomembno vročitev pisanja, kot poudarja pritožnik, temveč za vabilo obdolžencu na glavno obravnavo, ki je bilo potrebno sodno pisanje za zagotovitev navzočnosti obdolženca na glavni obravnavi.

8Izpodbijani sklep je tako pravilen in zakonit, sodišče druge stopnje pa tudi ni zasledilo kakšnih kršitev, ki jih je dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), zato je pritožbo zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).

9Odločba o stroških pritožbenega postopka je posledica neuspešne pritožbe in temelji na določbah prvega odstavka 98. člena ZKP, pri čemer je bila sodna taksa odmerjena v skladu s tar. št. 7404 Taksne tarife.