VSL Sodba II Cpg 372/2022

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba (II. in III. točka izreka) potrdi.

II. Toženka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

III. Toženka mora v 8 dneh od prejema te sodbe povrniti tožniku njegove stroške pritožbenega postopka v znesku 279,99 EUR, v primeru zamude pa tudi zakonske zamudne obresti od zamude do plačila.

Izpodbijana sodba

1Sodišče prve stopnje je postopek za znesek glavnice 200,00 EUR in za zakonske zamudne obresti od treh zneskov ustavilo (I. točka izreka, sklep). Hkrati je razsodilo, da mora toženka plačati tožniku 1.643,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 8. 2019 do plačila (II. točka izreka) in mu povrniti njegove pravdne stroške v znesku 768,93 EUR s pripadki (III. točka izreka).

2V dokaznem postopku je ugotovilo naslednja pravno odločilna dejstva: (1) da se je tožnik na podlagi ustno sklenjene podjemne pogodbe zavezal, da bo toženki izdelal spletno stran s profesionalno spletno trgovino, za kar se mu je toženka zavezala plačati 1.800,00 EUR, (2) da izrecen rok dokončanja teh del ni bil dogovorjen, če pa že, naj bi se dela dokončala do konca septembra oziroma oktobra 2018¹, (3) da se je že 12. 10. 2018 na spletni strani toženke že nahajalo 20 pogodbeno dogovorjenih artiklov iz ponudbe (v prilogi A2), preostale produkte in storitve, povzete v naslednji točki, pa je tožnik izpolnil do odstopa od pogodbe, (4) da je toženka še v novembru 2018 želela dodatne popravke in sicer vnašanje novih artiklov v spletno trgovino, torej nad 20 pogodbeno dogovorjenih, dodatno ureditev plačila preko predračuna, v decembru 2018 pa ureditev gostovanja in izdelavo varnostne kopije ter nakup domene, (5) da je toženka 13. 12. 2018 odstopila od pogodbe, (6) da je do odstopa sodelovanje pravdnih strank potekalo brez očitkov in opominov ter na strani toženke ni bilo zaznati nobenega nezadovoljstva, (7) da je tožnik spletno stran naredil, vanjo pa vključil vse, kar je zahtevala toženka, (8) da sta paypal in nakup s predračunom delovala, (9) da zaradi neopravljenega testa nakupa toženke le plačilo s plačilnimi karticami ni delovalo, (10) da toženka pred odstopom od pogodbe tožniku ni dala roka, v katerem bi zahtevala dokončanje dogovorjenega posla, (11) da je toženka imela dve domeni in sicer staro www.x.si in novo www.x-y.si, (12) da je toženka šele 25. 11. 2018 poslala (nepopolne) prevode v italijanski jezik, (13) da toženka preizkusa plačila z različnimi plačilnimi sredstvi ni opravila, zaradi česar je to zanjo opravil tožnik, (14) da toženka tudi ni opravila testnega nakupa, kar je bila zadnja ovira za popolno uporabnost strani in med drugim, (15) da je toženka z listovno dokumentacijo dokazala svojo trditev, da je bila spletna stran narejena in vanjo vključeno vse, kar je toženka zahtevala, (16) da toženka višini tožbenega zahtevka ni ugovarjala, pri čemer 1.800,00 EUR odpade na izdelavo spletne strani s spletno trgovino za vnos 20 artiklov brez nakupa domene, nakup domene znaša 13,00 EUR, 30,00 EUR pa storitev vnosa dodatnih 43 artiklov nad 20 dogovorjenimi.

3Na podlagi teh dejstev je napravilo naslednje pravne zaključke: (a) da je bila pogodba realizirana, zaradi česar je toženka neutemeljeno odstopila od pogodbe, (b) da je med postopkom toženka le pavšalne zatrjevala, da spletna stran ne deluje in da ne dela spletna trgovina ter uveljavljala ostale pavšalne ugovore, kot na primer, da: „tok dogajanja z nešteto neodgovorjenimi klici ni kazal na drugačno situacijo“², (3) da sta pravdni stranki z ustnimi dogovori sproti podaljševali rok oprave storitve, ki ga datumsko nikoli nista določili in (4) da je toženka dolžna tožniku plačati dogovorjeni znesek za opravljanje storitve.

Pritožba toženke in odgovor tožnika

4Proti tej sodbi (II. In III. točka izreka) se je toženka pravočasno pritožila. Uveljavljala je pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je, naj pritožbeno sodišče „izpodbijani sklep in sodbo spremeni ali razveljavi in po potrebi zadevo vrne v nov postopek ter povrne toženi stranki stroške pravdnega postopka v 15 dneh“. Zahtevala je tudi povrnitev stroškov postopka.

5V odgovoru na pritožbo pa je tožnik predlagal zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe. Tudi on je zahteval povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

K odločitvi o pritožbi

6Pritožba ni utemeljena. Na pritožbene navedbe je odgovorjeno v nadaljevanju.

Posebnosti postopka v sporih majhne vrednosti

7Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR. Zato je sodišče ta gospodarski spor na podlagi določila 495. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vodilo po določbah za spore majhne vrednosti (v nadaljevanju: SMV). O pritožbi je na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločila sodnica posameznica. V pritožbenem postopku je odločitev, ki jo sprejme sodišče prve stopnje, mogoče izpodbijati le iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka (prvi odstavek 458. člena ZPP). Iz tega sledi, da je pritožbeno sodišče na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje vezano, na relativne postopkovne kršitve pa se ne ozira.

O pritožbenem predlogu toženke

8Izpodbijana odločba nosi naslov sklep in sodba. S sklepom je sodišče prve stopnje postopek za znesek glavnice v višini 200,00 EUR s pripadki ustavilo (I. točka izreka), s sodbo pa je odločilo o tožbenem zahtevku s stroškovno posledico. Ker se je toženka pritožila proti II. in III. točki izreka, je nerazumljivo, zakaj navaja, da se pritožuje proti sklepu in sodbi.

Odgovor na pritožbeno trditev o kršitvi načela kontradiktornosti

9Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje kršilo načelo kontradiktornosti. Drži sicer, da je od strank zaslišalo samo tožnika, zakonitega zastopnika toženke, pa ne. Razloga za tako ravnanje sta naslednja: prvič, on na narok sploh pristopil ni, drugič pa, kot navaja pritožnica sama, o sporni zadevi ne bi vedel ničesar izpovedati. Načelo obojestranskega zaslišanja pravdnih strank, ki je uzakonjeno v 5. členu ZPP, je sicer eno od najpomembnejših temeljnih načel pravdnega postopka. Skladno s tem načelom mora biti v pravdnem postopku zagotovljena enakopravnost obeh pravdnih strank. Seveda pa to pravilo ne velja absolutno. Sodišče tako ni dolžno izvesti dokaza z zaslišanjem obeh pravdnih strank takrat, kadar, tako kot v tej zadevi, ena od njiju (oziroma od zakonitih zastopnikov), o stvari ne ve ničesar. Tistega, ki ničesar ne ve, sodišče pač ni dolžno zasliševati in to tem manj, če povabljen na narok sploh ne pride.

10Pritožnica vidi kršitev tega načela tudi v dejstvu, da sodišče prve stopnje ni zaslišalo prokuristke toženke A. A., ki je na glavni obravnavi bila. Zaslišanje te priče je toženka, ki med postopkom pred sodiščem prve stopnje ni imela kvalificiranega pravnega zastopstva, predlagala v vlogi z dne 10. 10. 2020 pogojno, kot je navedla, če bi sodišče presodilo, da je potrebno, da tudi ona poda svoje mnenje. V tej vlogi je toženka predlagala zaslišanje A. A. k sledeči navedbi: „Toženka se nikoli ni izmikala sodelovanju, celo nasprotno, zaradi avgustovskega plana pomoči pri vnosu potrebnih podatkov, ne A. A., ne B. B., ki sta sodelovala pri potrebnih pregledih in vnosih, nista koristila rednega letnega dopusta“. Ta navedba pa je za odločitev o tožbenem zahtevku popolnoma irelevantna. Glede na navedeno je zmotno pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje že zaradi načela kontradiktornosti kot tudi načela pravičnosti, izvesti dokaz z zaslišanjem prokuristke toženke A. A. Poleg tega pritožnica tudi ni pojasnila, katero absolutno bistveno postopkovno kršitev ima v mislih z navedbo, da je prvo sodišče kršilo načelo pravičnosti.

Odgovor na zatrjevano zmotno uporabo materialnega prava

11V prid presoji, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo 619. člen³ in še bolj jasen 641. člen⁴ OZ, je pritožnica sodišču prve stopnje očitala, da je v 7. točki obrazložitve kot nesporno med strankama ugotovilo, da se je tožnik zavezal izdelati spletno stran s profesionalno spletno trgovino, nato pa ob ugotovitvi v 11. točki obrazložitve, da se je 20. 10. 2018 na spletni strani nahajalo pogodbeno dogovorjenih 20 artiklov, pritrdilo tožniku, da je bila pogodba na spletno ponudbo do takrat že realizirana, kar pa, da ne drži.

12S to pritožbeno navedbo pa tožnica ni utemeljila zatrjevane kršitve materialnega prava, pač pa je uveljavljala pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. S tem pritožbenim razlogom pa, kot je zgoraj pojasnjeno, pa v SMV ne more uspeti.

13Zakaj naj bi zmotno uporabo materialnega prava predstavljala ugotovitev, da preostalih produktov in storitev (poleg omenjenih 20), ki naj bi jih tožnik vnesel do odstopa od pogodbe, v sodbi ni opisanih, iz pritožbe ne izhaja. Tudi ni pojasnjeno, zakaj v presoji, da je tožnik z listovno dokumentacijo (mišljena je elektronska komunikacija med pravdnima strankama, o kateri je sodišče zaslišalo eno samo stranko) izkazal⁵, da je bila spletna stran narejena, vidi zmotno uporabo materialnega prava. Če že, s tem pritožbenim očitkom, tako kot z očitkom, da je sodišče zavrnilo vpogled v spletno stran kot nepotreben, in da bi sodišče prve stopnje, če je bila zanj bistvena elektronska komunikacija med pravdnima strankama, o tem moralo dopustiti dokaz z zaslišanjem A. A., toženka uveljavlja kvečjemu pritožbeni razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

14Iz določila 311. člena ZPP izhaja, da sodišče odloči o tožbenem zahtevku na podlagi dejstev, ugotovljenih do konca glavne obravnave. V prid utemeljenosti pritožbe pa se toženka sklicuje na spletno stran, v katero je vpogledala po končanem naroku za glavno obravnavo in kot pravi, ugotovila, da tam sedaj ni več nobenih artiklov in se ne da preveriti, koliko artiklov je bilo dodanih, saj so očitno vse odstranili, vključno z dostopom do spletne trgovine. Zato v zvezi s to navedbo tudi zatrjevani pritožbeni razlog absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podan.

15S pritožbeno navedbo, da je tožnik prekoračil rok izdelave spletne strani pritožnica ponovno posega v ugotovljeno dejansko stanje s strani sodišča prve stopnje. Zato na to pritožbeno navedbo pritožbeno sodišče ne odgovarja.

16Po pritožbenih navedbah je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se je odstop zgodil 13. 12. 2018, torej skoraj tri mesece po dogovorjenem roku za izdelavo, pri čemer tudi ob odstopu spletna stran s profesionalno spletno trgovino ni bila izdelana do konca in ni delovala tako, kot je bilo dogovorjeno s pogodbo. Tudi s to pritožbeno navedbo pritožnica uveljavlja pritožbeni razlog napačne ugotovitve dejanskega stanja

17Neutemeljeno je tudi pritožbeno sklicevanje na 625. člen OZ, ki nalaga podjemniku, da opozori naročnika na napake materiala, ki mu ga je izročil, češ, da je tožnik vedel, da v roku ne bo mogel izpolniti dogovorjene izdelave spletne strani s spletno trgovino, pa o tem toženke ni opozoril.

18Iz zgoraj povzetih dejstev je namreč razvidno, da sta pravdni stranki delovali še dva meseca po okvirno dogovorjenem roku za končanje del in da je bil ta rok prekoračen zaradi opustitve sodelovanje toženke pri izvajanju tožnikovih del.

19Tudi pritožbena navedba, da naročeni posel ni bil končan do decembra, da spletna trgovina ni delovala tako, kot je bilo dogovorjeno in da razlog za zamudo niso bili samo vnosi dodatnih artiklov, je v nasprotju z dejanskimi ugotovitvami sodišča prve stopnje.

20Pritožnica tudi navaja, da ne drži presoja sodišča prve stopnje, da toženka ni konkretizirano nasprotovala, da internetna stran ne dela, da dela niso dokončana in da se spletne trgovine ne da uporabljati. Ta pritožbeni očitek je utemeljila z abstraktno navedbo, da je že v ugovoru zoper sklep o izvršbi navedla, da obiskovalec spletne strani ni mogel opraviti nakupa na novi spletni strani, da ta ni delovala kot bi morala in tudi ni vsebovala vseh izdelkov, kot je bilo dogovorjeno. Iz tega je razvidno, da s pritožbenim sklicevanjem na abstraktne trditve pred sodiščem prve stopnje, izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje o tem, da so bile njene navedbe premalo konkretizirane. Ob tem ne drži, kot je zgoraj pojasnjeno, da je v zvezi s temi abstraktnimi navedbami predlagala zaslišala A. A. Pa tudi, če bi to storila, sodišče prve stopnje te priče ne bi smelo zaslišati. Abstraktnih trditev pravdnih strank namreč skladno z enotno sodno prakso, oprto na določilo 212. člena ZPP, ni dovoljeno dopolnjevati v konkretne, z dejstvi, do katerih se sodišče dokoplje z zaslišanjem strank in prič.

O pritožbenem predlogu za izvedbo dokazov

21Izvajanja dokazov v pritožbenem postopku niti tista določila ZPP, ki se nanašajo na redni postopek ne predvidevajo. Toliko manj jih predvidevajo določila postopka, ki se nanašajo na SMV. Zato je neutemeljeno pritožbeno pričakovanje, da bo pritožbeno sodišče v pritožbenem postopku izvajalo dokaze, ki jih je pritožnica priložila k pritožbi.

Zaključek

22Iz zgornje obrazložitve je razvidno, da je pritožba neutemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče kot tako zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP), saj niti v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP.

K odločitvi o stroških pritožbenega postopka

23Odločitev o stroških pritožbenega postopka toženke, ki s pritožbo ni bila uspešna, je oprta na določilo prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Na isto določilo je oprta tudi odločitev o pritožbenih stroških tožnika. Ta se je v odgovoru na pritožbo temeljito in popolno ter v ravno pravšnjem obsegu skliceval na posebnosti postopka v SMV, med drugim tudi na to, do kdaj lahko stranke navajajo pravno odločilna dejstva in predlagajo dokaze.

24Pritožbene stroške tožnika je pritožbeno sodišče odmerilo na 279,99 EUR. Od tega 375 točk (vrednosti točke znaša 0,60 EUR), oziroma 274, 50 EUR odpade na sestavo odgovora na pritožbo, kar ob 2 % materialnih stroških (5, 49 EUR) in ob 22 % DDV znese 279,99 EUR. Če priznanih pritožbenih stroškov toženka tožniku ne bo poravnala v 8 dneh, (kolikor znaša paricijski rok v SMV), od prejema te sodbe, pa mu bo morala plačati tudi zakonske zamudne obresti od zamude do plačila.

¹ Toženka je namreč kot datum izpolnitve navedla konec septembra 2018 in hkrati, da je od pogodbe odstopila zato, ker delo v oktobru 2018 ni bilo zaključeno.
² kot da tožnik dela ne bo pravočasno končal.
³ S podjemno pogodbo se podjemnik zavezuje opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo ipd., naročnik pa zavezuje, da mu bo za to plačal.
⁴ Naročnik je dolžan prevzeti delo, ki je bilo izvršeno po določilih pogodbe in pravilih posla.
⁵ Sodišče ima očitno v mislih termin dokazal, saj se dejstva skladno z določili ZPP ne izkazujejo, pač pa dokazujejo (prim. 18. poglavje ZPP).