VSL Sklep I Cp 1489/2022

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, (1) da se na stavbi št. 0000-2007 na naslovu P. vzpostavi etažna lastnina (I. točka izreka), (2) ugotovilo obstoj štirih posameznih delov stavbe (III. točka izreka), (3) ugotovilo lastnike posameznih delov (IV. točka izreka), (4) ohranilo nepravo stvarno služnost v korist A., d. d. (V. točka izreka), (5) ugotovilo, da so parceli 1 ter 2/21, obe k. o. ..., in deli stavbe 5, 6, 7 in 8 splošni skupni deli stavbe in določilo solastninske deleže etažnih lastnikov glede skupnih delov stavbe (VI. točka izreka).

2Prva udeleženka B. B. v pritožbi zoper navedeni sklep navaja, da je sklep do nje nepravičen. Sama je 35 let urejala postopke za ureditev geodetskega in zemljiškoknjižnega stanja glede stavbe in ohišnice ter poskrbela za vpis plombe v zemljiški knjigi. Šele z izpodbijanim sklepom gre lahko na upravno enoto in prosi za papir, na podlagi katerega bo lahko ugotovljeno, da je edina lastnica dela št. 8. Prizidek je bil zgrajen za otroško sobo in ni možno, da bi bil pralnica, sušilnica ali garaža. Iz lokacijske dokumentacije je razvidno, da nima vode in odtokov niti vhodnih vrat. Ima samo elektriko, izpeljano iz stanovanja št. 1. Predlaga, naj se sklep popravi tako, da bo bo del stavbe št. 8 njena last. Na podlagi takega sklepa bo lahko prizidek legalizirala. Pritožbi je priložila dogovor etažnih lastnikov iz junija 2006 in kopijo katastrskega načrta.

3Ostali udeleženci niso odgovorili na pritožbo.

4Pritožba je utemeljena.

5Postopek je tekel o vzpostavitvi etažne lastnine na stavbi 0000-2007 na naslovu P. v Ljubljani. Med udeleženci ni bilo sporno, da gre za štiristanovanjsko stavbo, da je stavba z osmimi deli že vpisana v kataster in da zemljiškoknjižno stanje, v katerem so lastniki stanovanj vpisani kot solastniki, ne odraža pravega lastninskega stanja. Prav tako ni bilo sporno, da deli 5, 6 in 7 predstavljajo podstrešje in stopnišče s hodniki in da gre za splošne skupne dele stavbe. Razjasniti je bilo treba obstoj lastninskih upravičenj nasprotne udeleženke – občine, ki je bila ob uvedbi postopka vknjižena kot lastnica ene od parcel, na katerih stoji stavba, in lastninsko pripadnost dela 8.

6Predlagatelja sta v predlogu navedla, da deli 5, 6 in 7 predstavljajo skupne dele stavbe, ki jih etažni lastniki uživajo od nakupa stanovanj oziroma od izgradnje stavbe, in da je glede dela 8 iz evidence GURS razvidno, da je njegova lastnica pritožnica. Tudi tretji etažni lastnik je kot skupne dele navedel le dele 5, 6 in 7. Na pritožničin odziv po vročitvi predloga ji je sodišče sporočilo, da bo sodišče vzpostavilo etažno lastnino na celi stavbi (in ne le glede dveh delov, kot sta predlagala predlagatelja), da zakon zahteva izkaz pravnega naslova glede pridobitve lastninske pravice, in da jo bo z drugimi rešitvami, predvidenimi za primer, ko zainteresirana oseba nima pravnega naslova, seznanilo v nadaljevanju postopka. V nadaljevanju postopka je v komunikaciji z občino kot nasprotno udeleženko ugotavljalo, ali kot zemljiškoknjižna lastnica zemljišča, na katerem stoji del 8, uveljavlja lastninska upravičenja, pritožnico pa pozvalo, naj predloži izvirnik pravnega naslova, s katerim bo izkazala upravičenje do pridobitve lastninske pravice glede dela 8. Pojasnilo ji je relevantne zakonske določbe. Občina je zavzela decidirano stališče, da nima nobenih lastninskih upravičenj glede stavbe ali zemljišča, ki se obravnava v postopku. Pritožnica se je 7. 3. 2020 odzvala z dopisom, v katerem je navedla, - da prilaga izvirnik kupne pogodbe za stanovanje in lokacijsko dokumentacijo kot dokazilo o lastništvu dela 8, - da lokacijsko dovoljenje ni bilo izdano, ker etažni lastniki niso bili zemljiškoknjižni lastniki in da je zato najprej poskrbela za izvedbo teh postopkov, - da glede na pojasnilo sodišča v dopisu izpolnjuje pogoje za priposestvovanje, - da je vsa dokumentacija glede prizidka v spisu v zvezi s pripadajočim zemljiščem in upa, da ga je sodišče prebralo, - da prizidek stoji na funkcionalnem zemljišču vseh etažnih lastnikov, a le na njeni četrtini in ima zaradi urejanja zadeve ločeno parcelno številko, - da je bil pred 33 leti zgrajen z vsemi soglasji, - da upa, da je razumela pisanje ter navedla in predložila, kar je treba, sicer pa prosi za opozorila. Predlagatelja sta zatem predlagala, naj sodišče v primeru, da pritožnica ne razpolaga s pravnim naslovom glede delov 1 in 8, vzpostavi etažno lastnino le glede nespornih delov. V maju 2021 je sodišče izdalo izpodbijani sklep.

7Odločitev, da del stavbe št. 8 predstavlja splošni skupni del stavbe, temelji na ugotovitvah, - da je parcela 2/21 k. o. ... kot zemljišče pod stavbo splošni skupni del stavbe, - da sporni del stavbe stoji na navedeni parceli, - da je drugi udeleženec (eden od štirih etažnih lastnikov) v postopku zaradi določitve pripadajočega zemljišča navedel, da je pritožnica zgradila prizidek na zemljišču, ki ni njena last, da to izhaja tudi iz neuspešnih postopkov za legalizacijo prizidka ter da ni izpolnjen pogoj dobroverne posesti in zato nasprotuje priposestvovanju, in - da pritožnica ni predložila pravnega naslova, ki bi izkazoval lastninska upravičenja glede navedenega dela stavbe. Sodišče prve stopnje je odločitev oprlo na prvi odstavek 31. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (v nadaljevanju ZVEtL-1), po katerem se v primeru, ko za posamezni del stavbe ni izkazan pravni temelj pridobitve ali prenosa lastninske pravice, kot lastnika določi zemljiškoknjižni lastnik stavbe.

8Smiselno uveljavljeni pritožbeni očitek o zmotni ugotovitvi dejanskega stanja je utemeljen.

9V skladu z 18. členom ZVEtL-1 sodišče odloča na podlagi dokaznih pravil in domnev, ki jih določa ta zakon, razen če med udeleženci ni spora o drugačnem stanju ali če je drugače izkazano s pravnomočno odločbo sodišča ali drugega pristojnega državnega organa. V nadaljevanju opredeljuje dokazna pravila in domneve v zvezi s pravnim naslovom za pridobitev lastninske pravice, za druga sporna vprašanja pa predvideva odločanje po verjetnosti (19. do 24. člen ZVEtL-1). Ne glede na to, da lahko udeleženci tudi po odločbi o vzpostavitvi etažne lastnine, izdani v postopku po ZVEtL-1, svoja upravičenja uveljavljajo v pravdi (35. člen ZVEtL-1), je sodišče v skrbi za zanesljivo ugotovitev dejanskega stanja dolžno udeležence vzpodbuditi k dopolnitvi pomanjkljivih navedb ali dokazil (285. člen ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP)¹ in 3. členom ZVEtL-1).

10Pritožnica je z navedbami, da je bil prizidek zgrajen z vsemi soglasji in da ga uporablja že 33 let, pred sodiščem prve stopnje sklepčno zatrjevala (verjeten) obstoj pravne podlage za pridobitev lastninske pravice. V zvezi z dokazovanjem te podlage je utemeljeno pričakovala, da bo sodišče pogledalo listine iz spisa zadeve, v kateri je odločalo o ugotovitvi pripadajočega zemljišča k stavbi, in/ali jo, če bo treba, pozvalo k dopolnitvi dokaznih listin. Ker sodišče prve stopnje tega ni storilo, je pritožbeno sodišče upoštevalo listini, ki ju je pritožnica priložila pritožbi (prvi odstavek 337. člena ZPP).

11Ena od listin je naslovljena kot dogovor – sporazum lastnikov/solastnikov stanovanjske hiše v Ljubljani, P., o fizični razdelitvi funkcionalnega zemljišča hiše. Izvira iz junija 2006 in je podpisana s strani (štirih) solastnikov hiše. V njej je ugotovljeno, da funkcionalno zemljišče meri 338 m2 in da so deleži solastnikov enaki. V naslednjem členu je navedeno, da se trije solastniki še ne odločijo za fizično določitev svojih četrtin, "soglašajo pa z določitvijo četrtine B. B., ki je na levi in južni-levi strani hiše, na kateri ima že 19 let zgrajen prizidek, teraso s pergolo in plinsko cisterno ter nadstrešek za avto". Dogovorili so se še, da stroški geodetske izmere in vpisa v kataster bremenijo B. B.

12Navedena listina govori v prid pritožničinim trditvam, da je bil prizidek zgrajen (vsaj) z naknadno podanim soglasjem etažnih lastnikov, pojasnjuje dejstvo, da je zemljišče pod stavbo razdeljeno na dve parceli, in je nenazadnje skladna z vsebino procesnih dejanj ostalih etažnih lastnikov v tem postopku, v katerih niso uveljavljali lastninskih upravičenj glede dela 8, niti niso nasprotovali pritožničinemu zavzemanju zanj. Ob upoštevanju te listine tudi navedbe drugega udeleženca, podane v postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča, izgubijo težo, ki jim jo je pripisalo sodišče prve stopnje.

13Ker je s tem vzbujen dvom o pravilnosti zaključka, da ni izkazana dovolj verjetna podlaga za ugotovitev, da je del 8 posamezni del stavbe in da pripada pritožnici, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 3. členom ZVEtL-1 in 37. členom ZNP). Sodišče prve stopnje naj v novem postopku opravi potrebno materialno procesno vodstvo, poskrbi za ustrezno dopolnitev navedb in dokazil in po tako dopolnjenem dokaznem postopku ponovno odloči.

¹ Ki se je na podlagi prvega odstavka 216. člena ZNP-1 uporabljal v tem postopku.