VSL Sklep II Cp 1527/2022

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1V pravnomočno končani pravdni zadevi sta toženca 11. 1. 2022 vložila predlog za obnovo postopka iz razloga po 10. točki prvega odstavka 394. Zakona o pravdnem postopku¹ (stranka izve za nova dejstva ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba). Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog zavrglo, ker je ugotovilo, da sta stranki zamudili 30-dnevni rok iz 6. točke prvega odstavka 396. člena ZPP.

2Zoper sklep se pritožujeta toženca in med drugim navajata, da nista podpisnika aneksa z dne 14. 11. 2013. Aneks je podpisala pravna prednica tožnice, ki v odgovoru na predlog ni pojasnila, zakaj v pravdnem postopku z aneksom ni seznanila tožencev oziroma sodišča. Nad lizingojemalcem A., d. o. o., je bil uveden stečaj, celotna dokumentacija je bila prenesena stečajnemu upravitelju, zato toženca nista imela dostopa do dokumentacije. Pravno osebo A., d. o. o., je sodišče neutemeljeno poistovetilo s tožencem A., s čimer je napravilo nezakonit spregled pravne osebnosti družbe. Pritožnikoma ni znano, kako naj bi enako stalno bivališče vplivalo na nepravočasnost predloga za obnovo. Porok je v elektronskih sporočilih napisal, da pošilja dokumentacijo, ki je bila priložena, zato je bilo prejemniku jasno, da porok prilaga dokumentacijo in katera je ta dokumentacija.

3Tožnica je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, pri katerem mora vložnik verjetno izkazati med drugim tudi okoliščine, iz katerih izhaja, da je predlog vložen v zakonitem roku (drugi odstavek 397. člena ZPP). Te okoliščine in vsa druga procesna dejstva, ki utemeljujejo popolnost in pravočasnost predloga, mora stranka navesti že v predlogu, ter po potrebi predlagati dokaze (primerjaj 397. člen ZPP). Pri obnovitvenem razlogu iz 10. točke prvega odstavka 394. člena ZPP (stranka izve za nova dejstva ali najde nove dokaze), je bistveno, da je predlog vložen v roku tridesetih dni od dneva, ko je stranka mogla navesti nova dejstva oziroma predložiti nove dokaze (6. točka prvega odstavka 396. člena ZPP). Zato mora stranka verjetno izkazati, kdaj je za nova dejstva oziroma dokaze izvedela in zakaj zanje kljub dolžni skrbnosti ni mogla izvedeti že prej. Vprašanje, kdaj bi stranka že lahko ugotovila nova dejstva oziroma pridobila nove dokaze, se presoja z upoštevanjem ustrezne stopnje skrbnosti, ki je za fizične osebe najmanj skrbnost dobrega gospodarja. Drugače povedano: pozno odkritje novih dejstev in dokazov ne sme biti posledica strankine premajhne skrbnosti pri zbiranju procesnega gradiva.

6Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi prvostopenjskega, da toženca nista uspela z zadostno stopnjo verjetnosti (vsaj nadpolovične verjetnosti) dokazati, da sta sporni listini (aneks k lizing pogodbi z dne 14. 11. 2013 v prilogi B32 in poroštveno izjavo z dne 14. 11. 2013 v prilogi B33) brez krivde pridobila šele manj kot trideset dni od vložitve predloga.

7Res je sicer, da aneksa z dne 14. 11. 2013 ni podpisal toženec (B. B.), kot je napačno zapisalo sodišče prve stopnje, vendar ga je podpisala druga toženka in to v svojstvu direktorice družbe A., d. o. o. Torej je bila vsaj druga toženka z aneksom seznanjena že leta 2013. Res je, da sodišče prve stopnje ni posebej obrazložilo, zakaj je pomembna okoliščina, da imata toženca enako stalno prebivališče, vendar je razlog očiten. Dejstvo, da toženca živita na istem naslovu, zelo verjetno kaže na to, da sta si bližnja, morda zunajzakonska partnerja ali zakonca, zato je zelo verjetno, da se pogovarjata o skupnih zadevah, torej tudi o tej pravdi in njenem ozadju. Glede na to, da je druga toženka za obstoj aneksa vedela že pred začetkom te pravde, ki se je začela leta 2017, je zelo verjetno, da se je s prvim tožencem o zadevi pogovarjala in ga v tem okviru tudi seznanila z obstojem aneksa.

8Za presojo pravočasnosti predloga je pomembno tudi dejstvo, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, da je C. C. v elektronskih dopisih z dne 20. 12. 2021² in 3. 1. 2022, s katerima je pooblaščencu tožencev poslal aneks in poroštveno izjavo (prva stran prilog B 32 in B33) navedel zgolj, da pošilja dokumentacijo, ne pa, katero dokumentacijo. Običajno je, da tisti, ki odvetniku pošlje dokumentacijo po elektronski pošti, v spremnem dopisu pojasni, kakšno dokumentacijo pošilja in zakaj. Drugače je, če naslovnik dokumentacijo že pričakuje: v takih primerih se običajno napiše, kot je bilo tudi v tem primeru, zgolj kratko sporočilo, da se pošilja (neimenovana) dokumentacija. Dejstvo, da C. C. v nobenem od spremnih dopisov ni pojasnil, kakšno oziroma katero dokumentacijo pošilja in zakaj, z veliko verjetnostjo kaže, da je prejemnik dne 20. 12. 2021 in 3. 1. 2022 poslano dokumentacijo že pričakoval. To pa logično pomeni, da je bil z obstojem dokumentacije – četudi je še ni prejel – seznanjen že nekoč prej. Zato bi morala toženca, da bi zadostila kriteriju iz drugega odstavka 397. člena ZPP, logično pojasniti in po potrebi dokazno podpreti, kdaj in kako sta bila pooblaščenec tožencev in druga toženka prvič seznanjena z obstojem poroštvene izjave, ki je bila poslana z elektronskim sporočilom 20. 12. 2021.

9V sporočilu z dne 20. 12. 2021 (priloga B33), je vsebovana poroštvena izjava za družbo A., d. o. o. Poroštvo je jamčevanje za tujo obveznost, zato je jasno, da nihče ne bo to porokoval brez vnaprejšnjega dogovora z glavnim dolžnikom. Iz javno dostopnega zgodovinskega izpisa AJPES je razvidno, da sta bila leta 2013 direktorja glavnega dolžnika, sedaj izbrisane družbe A., d. o. o., oba toženca, zato je logično, da sta bila toženca, četudi je bilo poroštvo dano pravni osebi, seznanjena z obstojem tega poroštva. Iz izpisa AJPES je nadalje razvidno, da je imela družba osnovni kapital 7.500,00 EUR. Iz poroštvene izjave v prilogi B33 izhaja, da naj bi C. C. jamčil za obveznost po lizing pogodbi, ki znaša 1,252.749,00 EUR.³ Skoraj ni možno, da direktorja družbe ne bi vedela, da je nekdo dal poroštvo za obveznost, ki mnogokrat presega osnovni kapital družbe. Če so morda obstajale kakšne (težko predstavljive) okoliščine, zakaj direktorja za tako pomembno poroštvo ne bi vedela, bi moralo biti to zanesljivo izkazano v predlogu za obnovo postopka, skladno z drugim odstavkom 397. člena ZPP.

10Vsi ti zaključki izhajajo iz dejstev, ki so bila že ugotovljena v postopku na prvi stopnji in niso sporna, javno objavljenih podatkov AJPES ter listin, ki sta jih predložila toženca. Ne gre za spregled pravne osebnosti, kot navaja pritožba (sodišče prve stopnje ni ugotavljalo odgovornosti za obveznosti izbrisane družbe), temveč za presojo, ali sta toženca verjetno izkazala, da brez svoje krivde nista mogla pravočasno (pred prvim narokom ali vsaj pred zaključkom pravde) navesti dejstev in predložiti dokazov, v zvezi s katerimi predlagata obnovo.

11V zvezi z odločanjem o predlogu za obnovo je nepomembno, kar izpostavlja pritožba, da tožnica ni pojasnila, zakaj v pravdnem postopku z aneksom ni seznanila tožencev oziroma sodišča in da sodišče prve stopnje ni zavzelo stališča o tem, da je [naj bi] tožnica zavestno zatajila obstoj aneksa. Pritožbeno sodišče je že pojasnilo, zakaj je zelo verjetno, da sta bila toženca z aneksom in poroštvom seznanjena (ker sta bila direktorja družbe, za katere visoko obveznost je bilo dano poroštvo), poleg tega tožnica zatrjuje, da je aneks ponarejen; ali je slednje res ali ne, v fazi presoje pravočasnosti predloga za obnovo ni pomembno.

12Navedba, da je bila celotna dokumentacija prenesena stečajnemu upravitelju, zato toženca nista imela dostopa do nje, je nedovoljena pritožbena novota (337. člen ZPP). Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno ugotavljati, kdaj točno naj bi bila toženca seznanjena z aneksom, temveč bi morala toženca to procesno dejstvo izkazati z zadostno stopnjo verjetnosti. Prav tako niso pomembne pritožbene navedbe, kaj se dogaja v izvršilnem postopku I 111/2022 Okrajnega sodišča v Ljubljani, saj zgoraj opisane okoliščine (aneks k pomembni pogodbi in poroštvo za visoko obveznost družbe, katere direktorja sta bila v času podpisovanja spornih listin oba toženca), vzbujajo močan dvom, da sta se toženca s temi listinami seznanila šele konec leta 2021.

13Glede na vse povedano pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, pritožba pa ni utemeljena. Ker niso podani niti izrecno uveljavljani niti uradoma upoštevni (drugi odstavek 350. člena ZPP) pritožbeni razlogi, je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

¹ Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.
² Elektronski dopis z dne 20. 12. 2021 je bil poslan v vednost tudi drugi toženki.
³ Enak znesek izhaja iz aneksa v prilogi B32 (300 mesečnih anuitet po 4.175,83 EUR).