VSL Sodba I Cp 1008/2022

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da mora toženec tožnici v roku 8 dni plačati znesek 1.262,23 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 4. 2021 dalje (I. točka izreka) in pravdne stroške v višini 448,66 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje (II. točka izreka).

2Zoper navedeno sodbo se pritožuje toženec smiselno zaradi pritožbenih razlogov napačne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)¹ . Navaja, da je tožnico zaprosil za odlog plačila dolga, s čimer se tožnica ni strinjala. Ne razpolaga z dopisi ali drugimi dokazili, ki bi potrjevali poslani dopis. Ob samem podpisu kreditne pogodbe ni bil seznanjen s pogoji Pogodbe Ideal. Če bi vedel za tako visoke administrativne stroške ob podpisu pogodbe, ne bi sklenil takšne pogodbe. Toženec je prava neuka stranka, zato bi moral biti pred podpisom poučen, kaj pomenijo posamezni členi pogodbe in kaj je obveznost kreditojemalca. Toženec ni prejel dopisov tožnice, ker pošte ni nikoli prejel. Sporna je višina dolga, ki je neupravičeno visoka ter je toženec ne priznava.

Smiselno predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijano sodbo in v celoti zavrne tožbeni zahtevek.

3Tožnica je odgovorila na vročeno pritožbo. Predlaga zavrženje pritožbe zaradi procesnih pomanjkljivosti, podredno zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožbeno sodišče najprej odgovarja na tožničine navedbe v odgovoru, da pritožba ni popolna in jo je potrebno zavreči. Skladno s 335. členom ZPP mora pritožba obsegati: 1. navedbo sodbe, zoper katero se vlaga; 2. izjavo, da se sodba izpodbija v celoti ali v določenem delu; 3. pritožbene razloge in 4. podpis pritožnika. Pritožba glede na določilo prvega odstavka 350. člena ZPP ni popolna le, če se iz podatkov pritožbe ne more ugotoviti, katera sodba se izpodbija (torej razlog iz 1. točke), ali če ni podpisana (4. točka). To pomeni, da pritožba ni nepopolna, če ne vsebuje drugih sestavin (iz 2. ali 3. točke). Toženčeva pritožba vsebuje navedbo sodbe zoper katero se vlaga in toženčev podpis. Iz navedb pa smiselno izhajajo tudi pritožbeni razlogi in v katerem delu se sodba sodišča prve stopnje izpodbija. O pritožbi je bilo zato potrebno vsebinsko odločiti.

6Obravnavana zadeva predstavlja spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR (prvi odstavek 443. člena ZPP). V sporih majhne vrednosti veljajo posebna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka. Sodba v sporu majhne vrednosti se sme izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). To pomeni, da v pritožbi zoper odločitev v sporu majhne vrednosti ni mogoče izpodbijati dejanskega stanja oziroma je ugotovljeno dejansko stanje neizpodbojna podlaga tudi pritožbenega sodišča, razen če bi bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno zaradi nepravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 458. člena ZPP).

7Pritožbeno sodišče je vezano na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, in sicer da:

- sta pravdni stranki dne 17. 11. 2017 sklenili Pogodbo o okvirnem kreditu na Ideal MasterCard kartici in dne 7. 12. 2018 novo Pogodbo o okvirnem kreditu Ideal,

- toženec ni vrnil kredita v dogovorjenih rokih,

- toženčeve neporavnane obveznosti so znašale skupaj 1.242,35 EUR,

- je bil toženec pred podpisom pogodbe seznanjen z vsemi pogoji iz pogodbe, Splošnimi pogoji poslovanja in Tarifo banke ter je s podpisom potrdil prejem izvoda celotne pogodbe in vse informacije o okvirnem kreditu,

- toženec ni uspel izkazati, da ni prejel opominov in da je prosil za odlog plačila.

8Toženec v pritožbi zgolj ponavlja navedbe, ki jih je podal že v odgovoru na tožbo in prvi pripravljalni vlogi. Na vse pritožbeno razloge je sicer že podrobno in prepričljivo odgovorilo sodišče prve stopnje. Pritožbeno sodišče kot bistveno odgovarja, da morebitna poslana prošnja toženca za odlog plačila niti ni relevantna, saj toženec že sam hkrati v pritožbi navaja, da se tožnica z odlogom ni strinjala. Toženec tako priznava, da do sklenitve odloga plačila ni prišlo. Pavšalne so toženčeve navedbe, da ji kot prava neuki stranki niso bili jasni posamezni odstavki pogodbe. Toženec ne konkretizira, katerega dela pogodbenega razmerja ni razumel. Kot poslovno sposobni osebi se domneva, da so mu osnovna načela ter pravice in obveznosti iz kreditne pogodbe znana. Če tožencu posamezna pogodbena določila niso bila jasna, bi lahko odložil podpis pogodbe in za razlago vprašal tožnico ali si pred podpisom pogodbe priskrbel pravno pomoč. Ni pa toženec zatrjeval okoliščin, da gre samo po sebi za nejasna pogodbena določila, slabo vere banke, da je bil spravljen v zmoto ali prisiljen k podpisu pogodbe ipd.

9Ob dejanskem zaključku sodišča prve stopnje, da je bil toženec pred sklenitvijo pogodbe seznanjen z vsemi pogoji pogodbe, splošnimi pogoji poslovanja in tarifo banke, se kot irelevantne izkažejo pritožbene navedbe, da takšne pogodbe ne bi sklenil, v kolikor bi mu bili znani vsi stroški ob podpisu pogodbe.

10Toženec še navaja, da ni prejel dopisov tožnice. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da če toženec poštne pošiljke ni dvignil ali je ni hotel prevzeti, takšno ravnanje ni bilo v sferi tožnice in se ne dvigovanje pošte s strani toženca ne more pripisati v njeno škodo.

11V preostalem delu toženec izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, ki pa ni dovoljen pritožbeni razlog v sporih majhne vrednosti.

12Ker je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo in pri tem ni zagrešilo bistvenih kršitev pravil pravdnega postopka, pa tudi drugih ne, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP v zvezi s 442. členom ZPP).

13Odgovor na pritožbo za odločitev v zadevi ni bil potreben, zato tožnica nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 155. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Toženec pritožbenih stroškov ni priglasil.

¹ Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami.