VSL Sklep I Ip 983/2022

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep v drugem odstavku izreka razveljavi, sicer se pritožba zavrne in se sklep v prvem odstavku izreka potrdi.

II. Upnik sam krije svoje pritožbene stroške.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti z dne 22. 3. 2018 sklepa o prenosu terjatve z dne 17. 11. 2017 razveljavi po uradni dolžnosti (prvi odstavek izreka) in da upnik sam nosi stroške odgovora z dne 4. 2. 2022 (drugi odstavek izreka).

2Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje upnik. Navaja, da je sodišče opravilo procesno dejanje v času prekinitve postopka. Sodišče je namreč s sklepom z dne 27. 1. 2022 ugotovilo prekinitev izvršilnega postopka z dnem 30. 11. 2017 in po tem še ni odločilo, da se postopek nadaljuje. Sledi, da prekinitev še vedno traja, dokler prekinitev traja, pa sodišče ne more opravljati nobenih procesnih dejanj. Dolžnik je izgubil pravdno sposobnost, zato je bil sklep izdan proti stranki, ki ne obstaja oziroma nima procesne sposobnosti. V razlogih pa je tudi nasprotje, saj je sodišče navedlo, da prekinitev postopka nima za posledico prenehanja teka roka za prevzem pisanja, v nadaljevanju pa, da je dolžnik prenehal pred iztekom roka za prevzem, zato ni mogoče šteti, da je sodno pismo z iztekom roka za prevzem vročeno. Priglaša pritožbene stroške.

3Pritožba je delno utemeljena, v preostalem pa ni utemeljena.

4Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti razveljavljalo potrdilo pravnomočnosti in izvršljivosti, izdano za dne 22. 3. 2018, in sicer sklepa o prenosu terjatve dolžnika do dolžnikovega dolžnika z dne 17. 11. 2017. Dolžnik je namreč prenehal obstajati v času teka roka za prevzem sodnega pisanja na pošti, dne 30. 11. 2017, po tem, ko mu je bilo dne 24. 11. 2017 na vratih puščeno obvestilo o prispelem sodnem pismu. Iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja, da je prevzem pisanja s strani dolžnika realno in ne procesno dejanje, zato morebitna prekinitev postopka nima za posledico prenehanja teka roka za prevzem pisanja. Vendar pa je po mnenju sodišča prve stopnje v tej zadevi treba upoštevati, da je dolžnik prenehal in da ni pravnih naslednikov, ki bi vstopili v postopek, in sicer je prenehal pred iztekom roka za prevzem pisanja, zato ni mogoče šteti, da mu je bilo pisanje vročeno. Posledično sporni sklep ni mogel postati pravnomočen.

6Uvodoma višje sodišče ocenjuje, da ne držijo upnikove navedbe, da je podano nasprotje v razlogih sklepa, ko je sodišče zapisalo, da prekinitev postopka v splošnem sicer nima za posledico prenehanja teka roka za prevzem pisanja, ker pa je dolžnik prenehal in nima pravnih naslednikov, pa ni mogoče šteti, da mu je bilo sodno pisanje vročeno. Sodišče prve stopnje je zgolj navedlo, kakšno meni, da je splošno pravilo, da pa je drugače v primeru, ko stranka preneha in nima pravnih naslednikov. Nasprotje v razlogih tako ni podano oziroma sodišče ni zagrešilo bistvene kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ob tem pa se višje sodišče do splošnega stališča prve stopnje v tem delu sicer ne opredeljuje. Pravilno je namreč stališče, da sklep izbrisani oziroma neobstoječi pravni osebi ni mogel biti vročen, posledično pa tudi ni mogel postati pravnomočen.

7Kot neutemeljene višje sodišče ocenjuje tudi upnikove pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje ne bi smelo po uradni dolžnosti razveljaviti potrdila o pravnomočnosti, saj je postopek prekinjen in skladno z drugim odstavkom 207. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ sodišče v času prekinitve ne more opravljati nobenih procesnih dejanj. Omenjeno določilo ne pomeni, da sodišče ne more opraviti prav nobenega procesnega dejanja – izda tako lahko sam sklep o prekinitvi postopka, skladno s stališčem teorije pa celo mora, če izda sodbo, ki je izdana na glavni obravnavi, končani po nastopu prekinitve, le-to razveljaviti, čim izve za prekinitev.¹ Če sodišče mora oziroma lahko razveljavi sodbo – smiselno velja tudi za sklep – ker je izdan po nastopu prekinitve postopka, toliko bolj sme razveljaviti tudi potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti, izdano za čas po nastopu prekinitve postopka. Ad maiori ad minus, ker je izdaja potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti administrativno opravilo, ga je torej toliko bolj dopustno razveljaviti po nastopu prekinitve postopka. Nenazadnje, če bi strogo držalo upnikovo stališče, tudi višje sodišče ne bi moglo odločiti o obravnavani pritožbi.

8Pritožba upnika pa je utemeljena v delu, kolikor se nanaša na odločitev, da sam nosi stroške odgovora z dne 4. 2. 2022, saj sodišče prve stopnje te odločitve med prekinitvijo postopka ne bi smelo izdati (drugi odstavek 207. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Po vsem pojasnjenem je višje sodišče pritožbo zavrnilo v delu, ki se nanaša na prvi odstavek izreka in sklep v tem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v preostalem pa je pritožbi ugodilo in sklep v drugem odstavku razveljavilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9Upnik je s pritožbo uspel le v manjšem delu, zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

¹ V. Rijavec v: L. Ude, A. Galič (ur.), Pravdni postopek, zakon s komentarjem, Uradni list RS in GV založba, Ljubljana 2006, 2. knjiga, str. 310.