VSL Sodba in sklep II Cpg 488/2022

I. Pritožba proti I. in III. točki izreka se zavrže.

II. Pritožba proti II. in IV. točki izreka se zavrne in se izpodbijana sodba v teh delih potrdi.

III. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Izpodbijana sodba

1Sodišče prve stopnje je spremembo tožbe z dne 18. 1. 2022 dovolilo (I. točka izreka, sklep) in razsodilo, da mora toženec plačati toženki (pravilno: tožnici) 129,90 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dveh zneskov (II. točka izreka). S III. točko izreka je del obrestnega zahtevek zavrnilo. Hkrati je odločilo, da mora toženec tožnici povrniti njene pravdne stroške s pripadki (IV. točka izreka).

2V dokaznem postopku je ugotovilo naslednja pravno odločilna dejstva: (1) da je toženec 21. 4. 2020 preko tožničine spletne strani oddal naročilo za registracijo domen: X.si, X.com, X.eu in X.net; (2) da je hkrati oddal tudi naročilo za storitev „zaščita pred potekom“ domene za vse štiri domene; (3) da se je ob naročilu elektronsko ustvarila ponudba št. 2355027 (v prilogi A2); (4) da je to ponudbo toženec istega dne sprejel s plačilom preko aplikacije pay-pal; (5) da je v tej ponudbi A2 pri vseh storitvah (tako pri registraciji domen kot pri zaščiti osebnih podatkov, pa tudi pri zaščiti pred potekom domen) navedeno obdobje „1 leto“; (6) da iz ponudbe A2 ni razvidno, kaj storitev „zaščita pred potekom“ domene vsebinsko pomeni, da pa je na spletni strani tožnice https://www...zascita-pred-potekom/ (v prilogi A5) pojasnjeno, da je „zaščita pred potekom“ domene storitev, ki zagotavlja, da bo domena, ki ima zakupljeno zaščito, pred potekom zagotovo podaljšana. Iz te spletne strani izhaja, da bo tožnica vse domene, ki imajo aktivno zaščito pred potekom, za eno leto avtomatično podaljšala, nato pa bo naročniku poslala račun za letno podaljšanje domene po redni ceni, skupaj s podaljšanjem pred potekom za naslednje leto; (7) da je iz slike zaslona tik nad gumbom „Dodaj zaščite pred potekom“ (3,99 EUR/domeno), katerega posnetek se nahaja v tožničini pripravljalni vlogi z dne 24. 2. 2022 (list. št. 49/2) razvidno, da bo tožnica pri tej storitve domeno avtomatično podaljšala z namenom, da naročnik ne bi pozabil podaljšati domene in mu ne bi prenehali delovati e-maili in spletna stran; (8) da splošnih pogojev, ki bi bili natisnjeni, tožnica ni vložila v spis, pač pa je to storil toženec (B5); (9) da je toženec s plačilom zneska na podlagi ponudb A2 sprejel tudi tožničine splošne pogoje, kot izhaja iz same ponudbe v prilogi A3¹; (10) da je tožnica tožencu 1. 4. 2021 poslala elektronsko sporočilo (list. št. 14), v katerem ga je obvestila, da so naročene storitve 15 dni pred potekom in mu pojasnila, da bo podaljšanje izvedla po plačilu naročila ter ga opozorila, da lahko storitve, ki niso pravočasno podaljšane, prenehajo delovati; (11) da mu je zatem 6. 4. 2021 poslala štiri elektronska sporočila za vsako domeno posebej (od A6 - A9), v katerih mu je sporočila, da bodo domene 16. 4. 2021 avtomatično podaljšane, ker je zakupil „zaščito pred potekom“; (12) da toženec pred potekom domen tožnici ni sporočil, da ne želi avtomatskega podaljšanja domen; (13) da toženec ni zanikal prejema sporočil v prilogah A6 - A9, je pa navedel, da tistih njenih sporočil, ki so prispela po 1. 4. 2021 ni več bral, ker je menil, da je z obvestilom z dne 1. 4. 2022 pogodbeno razmerje s tožnico zaključeno; (14) da je toženec zavrnil vtoževani račun šele v elektronskem sporočilo 19. 4. 2021 (list. št. 17 spisa), kar je po tistem, ko je tožnica na podlagi obvestil A6-A9 16. 4. 2021 podaljšala rezervacijo, ki naj bi potekla 21. 4. 2021 in med drugim, (15) da je toženec ugovarjal pomanjkanju dokazil, ne pa dejstvu, da so bile domene podaljšanje in da jih je imel možnost uporabljati.

3Na podlagi zgoraj povzetih je kot sporno izpostavilo dve vprašanji in sicer:

(1) ali je pogodbeno razmerje trajalo le od 21. 4. 2020 do 21. 4. 2021 ali pa tudi za naslednje obdobje od 21. 4. 2021 do 21. 4. 2022 in

4(2) ali si je toženec s klikom na gumb „Dodaj zaščito pred potekom“, (3,99 EUR/ domeno) zagotovil avtomatsko podaljšanje domen za še eno leto, ali pa je kupil zaščito pred potekom domen za isto obdobje (21. 4. 2020 do 21. 4. 2021), za katere je zakupil omenjene domene.

5Presodilo je, (1) da je toženec ob naročilu storitve „zaščita pred potekom“ vedel, gre za avtomatsko podaljšanje domene za naslednje leto, ker je uporabo zakupljenih domen za prvo obdobje že plačal - torej ni logično, da bi jih za to obdobje zaščitil pred potekom. Zavzelo je stališče, (2) da opis storitve „zaščita pred potekom“ na tožničini spletni strani predstavlja običajen način objavljenih splošnih pogojev tožnice²; (3) da je toženec s plačilom zneska iz ponudbe A2 sprejel tudi tožničine splošne pogoje, kot to izhaja iz same ponudbe A3; (4) in so mu zato morali biti znani; (5) da toženčevemu pravnemu naziranju, ki ob sklicevanju na 4.8 Splošnih pogojev (B5) zatrjuje, da je bila sklenjena pogodba zgolj za določen čas enega leta, ni mogoče slediti; (6) da je vsebina elektronskega sporočila tožnice tožencu z dne 1. 4. 2021 (list. št. 17) v nasprotju s storitvijo „zaščita pred potekom“ domen, ki jo je imel zakupljeno toženec in katere namen je avtomatsko podaljševanje domen, zaradi česar je zavajujoča; (7) da pogodbeno razmerje med pravdnima strankama zgolj na podlagi elektronskega sporočila z dne 1. 4. 2022 ni prenehalo dne 21. 4. 2022; (8) da toženec tožnici do 16. 4. 2021 ni sporočil, da ne želi podaljšanja domen še za eno leto in (9) da je tožnica upravičeno podaljšala domene še za obdobje enega leta, torej za čas od 21. 4. 2021 do 21. 4. 2022.

Glede na navedeno je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo.

Pritožba toženca in odgovor tožnice

6Proti tej odločbi se je toženec pravočasno pritožil. Izpodbijal jo je „v celoti“. Uveljavljal je bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagal je spremembo izpodbijane sodbe sebi v prid ter povrnitev vseh stroškov postopka.

7V odgovoru na pritožbo pa je tožnica predlagala zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe. Tudi ona je zahtevala povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

K zavrženju pritožbe proti I. in III. točki izreka

8Ne glede na to, da je pritožnik je izrecno navedel, da se proti izpodbijani odločbi pritožuje v celoti razlogov za utemeljenost pritožbe proti I. točki izreka ni navedel. Zato je odločitev o spremembi tožbe (I. točka izreka izpodbijane odločbe) pritožbeno sodišče preizkusilo le v okviru uradnega preizkusa. Ker pa ob tem ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, je pritožbo proti tej točki kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

9Za pritožbo proti zavrnitvi tožbenega zahtevka za plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska 40,00 EUR za obdobje od 25. 4. 2021 do 25. 10. 2021 pritožnica nima pravnega interesa, saj je v tem delu s svojim predlogom, naj sodišče zavrne tožbeni zahtevek, uspela. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo proti tej točki na podlagi določila 352. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP zavrglo.

K odločitvi o pritožbi proti sodbi (I. in IV. točka izreka)

10Pritožba proti sodbi ni utemeljena. Razlogi za tako odločitev so pojasnjeni v nadaljevanju.

Posebnosti postopka v sporih majhne vrednosti

11Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR. Zato je sodišče ta gospodarski spor vodilo po določbah za postopke v sporih majhne vrednosti (495. člen ZPP). Sodbo, izdano v takem postopku je mogoče izpodbijati le zaradi zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka (prvi odstavek 458. člena ZPP). V sporu majhne vrednosti je pritožbeno sodišče vezano na dejansko stanje, ki ga med postopkom ugotovi sodišče prve stopnje (prvi odstavek 458. člena ZPP). O pritožbi je na podlagi določila petega odstavka 458. člena ZPP odločila sodnica posameznica.

Odgovori na odločilne pritožbene navedbe

12Sodišče prve stopnje je, kot rečeno, ugotovilo, da je toženec zakup zgoraj citiranih štirih domen za obdobje od 21. 4. 2020 do 21. 4. 2021 (na podlagi ponudbe A2) plačal istega dne, ko je prejel ponudbo, torej 21. 4. 2020. Na podlagi tega je presodilo, da je bila sklenjena pogodba za obdobje od 21. 4. 2020 do 21. 4. 2021 (8. točka obrazložitve). Ugotovilo je tudi, da je toženec s klikom na gumb „Dodaj zaščito pred potekom (3,99 EUR/domeno)“ naročil tudi storitev „zaščite pred potekom“ domen in presodilo, da je vedel, kaj ta storitev pomeni, saj iz opisa te storitve na spletni strani (ki je bila tožencu znana oziroma bi morala biti znana) izhaja, da nakup te storitve zagotavlja avtomatsko podaljšanje registracije domene še za eno leto po poteku leta, za katerega je bila uporabnina plačana. Iz tega razloga je njegovo sklicevanje na 4.8 točko Splošnih pogojev o poslovanju (B5) o prenehanju veljavnosti pogodbe štelo za nerelevantno. Glede na to, da je zakup domen za prvo obdobje plačal, pa, kot rečeno, po presoji prvega sodišča ni logično, da bi si za plačano leto zakupa zagotavljal zaščito pred potekom. Zato je presodilo, da se „zaščita pred potekom domen“ nanaša na naslednje obdobje, torej po poteku prvega.

13Upoštevajoč zgornje, po presoji pritožbenega sodišča logične razloge, je neutemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP češ, da je zapisalo, da ni mogoče slediti tožencu, da je bila pogodba med pravdnima strankama sklenjena pogodba za določen čas enega leta in je zato neutemeljeno njeno sklicevanje na določbo 4.8 „Splošnih pogojev poslovanja o prenehanju veljavnosti pogodbe, sklenjene za določen čas“.

14Pritožbeno sodišče torej pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da je bila na podlagi ponudbe A2, sklenjena pogodba o zakupu domen za eno leto, torej za čas od 21. 4. 2020 do 21. 4. 2021. Upoštevajoč razlago pomena storitve „zaščite pred potekom“ domene, ki jo je toženec tudi plačal, pa soglaša tudi s presojo sodišča prve stopnje, da se ta „zaščita pred potekom“ domen nanaša na obdobje po 21. 4. 2021, saj bi brez te storitve zakupna pogodba po 21. 4. 2021 avtomatično prenehala.

15H gornji obrazložitvi pritožbeno sodišče še dodaja, da se določilo 4.8 Splošnih pogojev glasi: Če je bila pogodba pri tem izrecno sklenjena za določen čas, bo ponudnik pred iztekom obdobja, za katero je bila sklenjena pogodba oziroma naročena storitev, stranki poslal novo ponudbo. Iz ponudbe v prilogi A2, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, pa jasno izhaja, da sta pravdni stranki sicer sklenili pogodbo za določen čas, vendar ne izrecno, saj sta jo sklenili tudi glede „zaščite pred potekom“ vseh štirih domen v določenem obdobju, torej je nista izrecno sklenili za določen čas. Zato pravnega razmerja med pravdnima strankama ni mogoče presojati po 4.8 točki Splošnih pogojev (B5).

16Kot izhaja iz določila 15. člena OZ, je pogodba sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah. Voljo za sklenitev pogodbe se lahko izjavi z besedami, z običajnimi znaki ali z drugačnim ravnanjem, iz katerega se je da zanesljivo sklepati, da obstoji. Tako prvi odstavek 18. člena OZ. Tako za sklenitev pogodbe kot za njeno spremembo ali prenehanje morata stranki doseči soglasje³. Zato drži pritožbeno stališče, da je e-sporočilo tožnice z dne 1. 4. 2021 (list. št. 14), v katerem obvešča toženca, da bo podaljšanje storitve izvedla šele po prejemu plačila ponudbe, zavajujoče, saj z njim vzbuja dvom glede veljavnosti pogodbe, ki sta jo stranki sklenili na podlagi ponudbe A2. Ker pa ena stranka z izjavo svoje volje drugi stranki obstoječe pogodbe ne more spremeniti, to obvestilo (z dne 1.4.2021) nima pravnih učinkov. Enostranska izjava volje namreč po našem pravu, razen kadar gre za javno obljubo nagrade⁴ ali za vrednostne papirje⁵, ne zavezuje. Zato bi bila tožnica v obratni situaciji, torej v primeru, da bi na podlagi e-obvestila z dne 1. 4. 2021 zaradi neplačila ponudbe resnično odpovedala zakupljene storitve in bi posamezne domene prenehale delovati, tožencu na podlagi določila prvega odstavka 131. člena OZ odškodninsko odgovorna, če bi ta zaradi tega utrpel škodo. Tako ravnanje bi namreč pomenilo kršitev pogodbe.

17Toženec je samostojni podjetnik, ki na trgu ponuja svoje storitve. Kot takega ga, tako kot tožnico zavezuje skrbnost dobrega gospodarja oziroma dobrega gospodarstvenika. Pričakuje se, da bo vedel vsaj to, da z enostransko izjavo v veljavno pogodbo ni mogoče poseči⁶. Preprosto povedano: pričakuje se, da bo vedel vsaj to, da od veljavne pogodbe ni mogoče odstopiti ali jo spremeniti z enostransko izjavo ene od pogodbenih strank.

18Prav ima pritožnik, da že iz splošnih načel OZ izhaja, da je potrebno v pogodbenih odnosih ravnati vestno in pošteno ter skrbno. Vendar to velja za obe pravni stranki. Prav zato, ker je elektronsko sporočilo tožnice tožencu z dne 21. 4. 2021, ki sicer po zakonu nima pravnih učinkov, zavajujoče, tožnica pa mu je nato 6. 4. 2021 poslala kar štiri posamezna e-obvestila (A6 - A9), bi se toženec moral pri tožnici prepričati, kaj mu je želela sporočiti z e-mailom z dne 1. 4. 2021. V sfero njegove skrbnosti torej spada zavedanje, da pogodbeno določilo o „zaščiti pred potekom“ domen zavezuje tožnico še za eno leto po zakupu. Ignorantio iuris nocet⁷. Če je sicer iz zavajujočega obvestila z dne 1. 4. 2021 sklepal, da ta ima pravne učinke, ki jih po zakonu nima, pa tako sklepanje ne more imeti za posledico drugačne odločitve. Zato njegove odločitve, da kot tudi, e-sporočil tožnice po prejemu maila z dne 1. 4. 2021 ne bo več spremljal, ni mogoče šteti njemu v prid.

19Na pritožbeni očitek, da je prvo sodišče preseglo trditveno podlago tožnice s presojo, da iz splošnih pogojev izhaja, da pride do avtomatičnega podaljšanja domene, razen v kolikor toženec tega ne odpove, je že zgoraj odgovorjeno s presojo, da določilo 4.8 točke Splošnih pogojev (B5) za odločitev v tem sporu ni pomembno⁸. Pač pa pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da že opis storitve „zaščita pred potekom“ na tožničini spletni strani predstavlja na običajen način objavljene splošne pogoje tožnice. Ker je bila pogodba med pravdnima strankama sklenjena preko spletne strani, je tudi za splošne pogoje povsem ustrezno, da so objavljeni na spletni strani.

20Iz zgornje obrazložitve je razvidno, da pritožba ni utemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče kot tako zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZVP), saj niti v okviru uradnega preizkusa te sodbe ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP.

K odločitvi o stroških pritožbenega postopka

21Pritožnica s pritožbo ni bila uspešna. Zato sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Odločitev o pritožbenih stroških toženca pa je oprta na določilo prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP. Navedbe iz odgovora na pritožbo namreč niso prav nič doprinesle k odločitvi o pritožbi.

¹ Tu je navedeno, da naročnik potrjuje, da je prebral splošne pogoje ponudnika, se strinja z njihovo vsebino in jih v celoti sprejema.
² Pri tem se je sklicevalo na drugi odstavek 120. člena Obligacijskega zakonika, po katerem morajo biti splošni pogoji pogodbe objavljeni na običajen način.
³ razen v primerih, ko zakon izrecno predvideva prenehanje pogodbe.
⁴ Primerjaj člen 207. - 211. člen OZ.
⁵ Primerjaj člen 212. - 238. člen OZ.
⁶ Razen v primerih, izrecno predpisanih v zakonu.
⁷ Nepoznavanje prava škoduje.
⁸ Prim. 15. točko te obrazložitve.