211. člen OZ
Prenehanje obveznosti
Obveznost tistega, ki je nagrado obljubil, preneha, če mu v roku, ki je določen v razpisu, nihče ne sporoči, da je opravil dejanje, dosegel uspeh ali sploh izpolnil v javnem razpisu postavljene pogoje; če ni določil nobenega roka, pa po enem letu od objave razpisa.
- VSL Sodba in sklep II Cpg 488/2022Višje sodišče v Ljubljani · 2022
Tako za sklenitev pogodbe kot za njeno spremembo ali prenehanje morata stranki doseči soglasje. Zato drži pritožbeno stališče, da je e-sporočilo tožnice z dne 1. 4. 2021, v katerem obvešča toženca, da bo podaljšanje storitve izvedla šele po prejemu plačila ponudbe, zavajujoče, saj z njim vzbuja dvom glede veljavnosti pogodbe, ki sta jo stranki sklenili na podlagi ponudbe A2. Ker pa ena stranka z izjavo svoje volje drugi stranki obstoječe pogodbe ne more spremeniti, to obvestilo (z dne 1. 4. 2021) nima pravnih učinkov. Enostranska izjava volje namreč po našem pravu, razen kadar gre za javno obljubo nagrade ali za vrednostne papirje, ne zavezuje.
- VSRS sklep II Ips 19/2013Vrhovno sodišče RS · 2015
Javnega razpisa in na tej podlagi sklenjene pogodbe o sofinanciranju ni mogoče opredeliti kot javne obljube nagrade po 207. členu OZ iz dveh razlogov: (1) ker posledica uspeha na javnem razpisu ni pridobitev konkretne koristi, pač pa le možnost sklenitve pogodbe o sofinanciranju, (2) in ker pri objavi javnega razpisa ne gre za enostransko izjavo volje v smislu določb civilnega prava, pač pa za izvajanje oblastne funkcije, ki je bila tožencu podeljena v določbah ZPOP-1. Faza, ki sledi izdaji sklepa o izbiri, in sicer vabilo k ponudbi, prejem ponudbe in ob soglasju volj morebitna sklenitev pogodbe o sofinanciranju, ni več v sferi javnega prava, pač pa gre za sklenitev civilnopravne pogodbe med seboj prirejenih pogodbenih strank.
- VSRS Sodba III Ips 31/2012Vrhovno sodišče RS · 2013
Obveznost tožene stranke (objavljena v Javnem razpisu) ni nastala že z enostransko izjavo volje, temveč s podpisom pogodbe. Zato se za Javni razpis in posledično sklenjeno pogodbo ne uporabljajo določbe OZ o javni obljubi nagrade.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 10. 11. 2022Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sodba in sklep II Cpg 488/2022Višje sodišče v Ljubljani · 10. 11. 2022
Tako za sklenitev pogodbe kot za njeno spremembo ali prenehanje morata stranki doseči soglasje. Zato drži pritožbeno stališče, da je e-sporočilo tožnice z dne 1. 4. 2021, v katerem obvešča toženca, da bo podaljšanje storitve izvedla šele po prejemu plačila ponudbe, zavajujoče, saj z njim vzbuja dvom glede veljavnosti pogodbe, ki sta jo stranki sklenili na podlagi ponudbe A2. Ker pa ena stranka z izjavo svoje volje drugi stranki obstoječe pogodbe ne more spremeniti, to obvestilo (z dne 1. 4. 2021) nima pravnih učinkov. Enostranska izjava volje namreč po našem pravu, razen kadar gre za javno obljubo nagrade ali za vrednostne papirje, ne zavezuje.
- VSRS sklep II Ips 19/2013Vrhovno sodišče RS · 5. 2. 2015
Javnega razpisa in na tej podlagi sklenjene pogodbe o sofinanciranju ni mogoče opredeliti kot javne obljube nagrade po 207. členu OZ iz dveh razlogov: (1) ker posledica uspeha na javnem razpisu ni pridobitev konkretne koristi, pač pa le možnost sklenitve pogodbe o sofinanciranju, (2) in ker pri objavi javnega razpisa ne gre za enostransko izjavo volje v smislu določb civilnega prava, pač pa za izvajanje oblastne funkcije, ki je bila tožencu podeljena v določbah ZPOP-1. Faza, ki sledi izdaji sklepa o izbiri, in sicer vabilo k ponudbi, prejem ponudbe in ob soglasju volj morebitna sklenitev pogodbe o sofinanciranju, ni več v sferi javnega prava, pač pa gre za sklenitev civilnopravne pogodbe med seboj prirejenih pogodbenih strank.
- VSRS Sodba III Ips 31/2012Vrhovno sodišče RS · 15. 10. 2013
Obveznost tožene stranke (objavljena v Javnem razpisu) ni nastala že z enostransko izjavo volje, temveč s podpisom pogodbe. Zato se za Javni razpis in posledično sklenjeno pogodbo ne uporabljajo določbe OZ o javni obljubi nagrade.
- VSL sodba I Cpg 27/2011Višje sodišče v Ljubljani · 30. 3. 2011
Napačno je stališče, da je rok, določen v javnem razpisu (10. 11. 2006) lahko podaljšljiv izključno preko drugačnega dogovora pogodbenih strank.