VSL Sklep IV Cpg 347/2022

I. Pritožbe se zavrnejo in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tretje pritožniki nosijo sami svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pri subjektu vpisa A., d. d., vpisalo sklep skupščine z dne 23. 12. 2021 o prenosu delnic manjšinskih delničarjev subjekta vpisa na glavnega delničarja B., d. d., Zagreb, Republika Hrvaška, proti plačilu denarne odpravnine v znesku 36,00 EUR za eno delnico X, sprejet pri 2. točki dnevnega reda, s sledečo vsebino:

"2. 1. Skupščina se seznani s Poročilom o predpostavkah za prenos delnic in primernosti višine denarne odpravnine manjšinskim delničarjem, ki ga je pripravil glavni delničar, družba B., d. d., Zagreb, Republika Hrvaška (Glavni delničar), in s Poročilom o primernosti denarne odpravnine, ki ga je pripravila revizijska družba C., d. o. o.

22. Skupščina se seznani, da je Glavni delničar družbe A., d. d., Ljubljana (Družba) imetnik 5.594.167 delnic Družbe z oznako X, kar upoštevajoč, da ima Družba 42.192 lastnih delnic, ustreza 90,005 % (zaokroženo na tri decimalna mesta) deležu v osnovnem kapitalu družbe, v skladu z drugim odstavkom 384. člena v zvezi z drugim odstavkom 528. člena ZGD-1.

23. Vse delnice Družbe, ki niso lastne delnice in ki niso v imetništvu Glavnega Delničarja, to je 621.251 delnic X, katerih imetniki so Manjšinski delničarji Družbe na dan vpisa tega sklepa v sodni register (Manjšinski delničarji), se prenesejo na glavnega delničarja proti plačilu denarne odpravnine v znesku 36,00 EUR za eno delnico X (Denarna odpravnina) z dnem vpisa tega sklepa v sodni register.

24. V skladu s 23. členom ZNVP-1 mora Glavni delničar Denarno odpravnino nakazati KDD, d. o. o.:

- v primeru, da so delnice Družbe v imetništvu Manjšinskih delničarjev neobremenjene, za račun Manjšinskih delničarjev oziroma,

- v primeru, da so delnice Družbe v imetništvu Manjšinskih delničarjev obremenjene z zastavno pravico, za račun zastavnega upnika oziroma zastavnih upnikov, v korist katerih je v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki ga vodi KDD, d. o. o., vpisana zastavna pravica na delnici ali delnicah Manjšinskega delničarja ali Manjšinskih delničarjev na dan vpisa sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja v sodni register.

25. Glavni delničar mora nemudoma po vpisu tega sklepa v sodni register Manjšinskim delničarjem za vsako pridobljeno delnico Manjšinskih delničarjev plačati Denarno odpravnino. Za izplačilo Denarne odpravnine solidarno odgovarja Banka D., d. d, Reka, Hrvaška, v skladu z drugim odstavkom 385. člena ZGD-1."

2E. E., F. F. in G. ter ostali tretje pritožniki (v nadaljevanju G. in ostali) so proti sklepu pravočasno vložili pritožbe iz vseh pritožbenih razlogov.

3E. E., F. F. sta v vsebinsko skoraj identičnih pritožbah pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbama ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da prekine postopek vpisa sklepa skupščine subjekta vpisa z dne 23. 12. 2021. Pritožniki G. in ostali pa so pritožbenemu sodišču predlagali, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da predlagani vpis zavrne, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

4Subjekt vpisa je na pritožbe odgovoril.

Glede procesne legitimacije pritožnikov za vložitev pritožb

5Iz zapisnika skupščine subjekta vpisa z dne 23. 12. 2021, prilog k temu zapisniku ter izpiskov KDD izhaja, da so bili pritožniki na dan 23. 12. 2021 delničarji subjekta vpisa. Pri tem je Banka H., d. d., nastopala kot fiduciar v imenu delničarja F. F.

6Pritožniki imajo pravni interes za pritožbo zoper izpodbijani sklep, saj je bilo z vpisom prenosa delnic subjekta vpisa, katerih lastniki so bili, na glavnega delničarja, neposredno poseženo v njihov pravni položaj, ki so ga imeli kot delničarji subjekta vpisa (drugi odstavek 31. člena in tretji odstavek 36. člena Zakona o sodnem registru - ZSReg).¹ Takšen poseg jim ob trditvah, da je sklep skupščine z dne 31. 12. 2021 ničen oziroma izpodbojen in vloženih tožbah na ugotovitev ničnosti oziroma izpodbojnosti sklepa podeljuje pravico do pritožbe zoper izpodbijani sklep. Njihove pritožbe so zato dovoljene.

7Pritožbe niso utemeljene.

8Pritožbeno sodišče bo na pritožbene navedbe, ki so v bistvenem identične (teh je večina), podalo skupne odgovore. Na ostale pa bo odgovorilo posebej.

9Subjekt vpisa A., d. d. (subjekt vpisa; predlagatelj), je hkrati s predlogom za vpis sklepa skupščine subjekta vpisa z dne 23. 12. 2021 o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja B., d. d. (glavni delničar), podal tudi predlog za predrtje registrske zapore, ker so G. in ostali tretje pritožniki vložili tožbo zaradi ugotovitve ničnosti, podredno razveljavitve sklepa skupščine z dne 23. 12. 2021, ter ker je tožbo zaradi ugotovitve ničnosti, podredno razveljavitve sklepa skupščine z dne 23. 12. 2021, vložil tudi F. F.

10Sodišče prve stopnje je predlogu ugodilo in sklep skupščine z dne 23. 12. 2021 v sodni register vpisalo, ker je ocenilo, da znatno prevladuje interes za hitro odločitev o vpisu (četrti in peti odstavek 590. člena ZGD-1 v zvezi z drugim odstavkom 387. člena ZGD-1). Pri tem je presojalo pomen pravice, katere kršitev se s tožbo zatrjuje, verjetnost, da bi tožniki s tožbama uspeli in škodo, ki bi lahko subjektu vpisa in glavnemu delničarju zaradi poznejšega vpisa nastala.

Glede Uredbe Sveta (EU) 2022/428 z dne 15. marca 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 833/2014 o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini

11Tretje pritožniki očitajo sodišču prve stopnje, da pri odločanju ni upoštevalo zgoraj navedene Uredbe Sveta EU z dne 15. marca 2022 (Uredba), ki v prvem odstavku člena 5 aa določa, da je prepovedano neposredno ali posredno sodelovati v kakršnikoli transakciji s: a) pravno osebo, subjektom ali organom s sedežem v Rusiji, ki je pod javnim nadzorom ali je v več kot 50-odstotni javni lasti ali pri katerem imajo Rusija, njena vlada ali centralna banka pravico do udeležbe pri dobičku ali imajo z njimi druge pomembne gospodarske odnose, kot je navedeno v prilogi XIX; b) pravno osebo, subjektom ali organom s sedežem zunaj Unije, katerega več kot 50-odstotni delež je v neposredni ali posredni lasti subjekta s seznama iz priloge XIX; ali c) pravno osebo, subjektom ali organom, ki deluje v imenu ali po navodilih subjekta iz točke (a) ali (b) tega odstavka. Pritožniki trdijo, da sta Banka J. in ruska Banka K. večinski lastnici družbe B., ki ima prevladujoč, večinski delež v družbi A., d. d., zato naj bi bil izpodbijani sklep z dne 17. 3. 2022 v nasprotju s prisilnimi predpisi in posledično ničen po samem zakonu.

12Uredba v drugem odstavku člena 5 aa, ki ga omenjajo tudi pritožniki, določa, da se prepoved iz odstavka 1 do 15. 5. 2022 ne uporablja za izvrševanje pogodb, sklenjenih pred 16. 3. 2022, ali povezanih pogodb, ki so potrebne za izvrševanje takih pogodb. Tudi v kolikor bi bilo mogoče vpis sklepa skupščine z dne 23. 12. 2021 podvesti pod določbe člena 5 aa Uredbe, se prepovedi, navedene v prvem odstavku navedenega člena nanj ne nanašajo, saj je bil ta izdan 17. 3. 2022, sklep skupščine pa sprejet 23. 12. 2021. Poleg tega pritožniki niso izkazali, da je družba B., d. d., v neposredni ali posredni lasti katerega od subjektov, ki so navedeni na seznamu iz priloge XIX Uredbe.

13Očitki pritožnikov, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo Uredbe Sveta EU z dne 15. 3. 2022 ob povedanem niso utemeljeni.

Glede trditev o preuranjenosti vpisa

14Pritožniki nadalje očitajo sodišču prve stopnje, da je opravilo vpis sklepa skupščine z dne 23. 12. 2021 v sodni register še pred pravnomočnostjo sklepa, s katerim je odločilo o registrski zapori. S tem naj bi zagrešilo bistveno kršitev določb postopka.

15Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožniki svoje udeležbe v postopku pred sodiščem prve stopnje, pred vložitvijo pritožb niso priglasili. Poleg tega iz določb Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki urejajo postopek vpisa sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja (387. člen ZGD-1) in predrtju registrske zapore (četrti in peti odstavek 590. člena ZGD-1 v zvezi z drugim odstavkom 387. člena ZGD-1), ne izhaja, da bi moralo registrsko sodišče z vpisom sklepa o prenosu delnic čakati do pravnomočnosti sklepa o predrtju registrske zapore, saj bi bilo navedeno v nasprotju z namenom tega instituta. Očitki pritožnikov glede preuranjenosti vpisa zato niso utemeljeni.

Glede verjetnosti, da bi pritožniki s tožbama na ugotovitev ničnosti oziroma izpodbojnosti sklepa skupščine z dne 23. 12. 2021 uspeli in pomena pravice, ki se s tožbama zatrjuje

16Pritožniki trdijo, da večinski delničar B., d. d., Zagreb, ni presegel zahtevanega 90 % praga delnic z glasovalno pravico. V tožbah tožbeni zahtevek utemeljujejo s tem, da je bil prikriti namen dokapitalizacije izključno v spremembi statusa večinskega delničarja, da ta s predmetno dokapitalizacijo in nadaljnjimi finančnimi mahinacijami pridobi najmanj 90 % delež vseh delnic te družbe z glasovalno pravico, s tem postane glavni delničar in si zagotovi pogoje za iztisnitev manjšinskih delničarjev skladno z določbo 68. člena Zakona o prevzemih. Zahtevek utemeljujejo tudi na očitni kršitvi prednostne pravice obstoječih delničarjev, ki je bila povsem izključena, navedeno pa naj bi vodilo v neenakopravno obravnavo delničarjev. Poročilo uprave o utemeljenem razlogu za popolno izključitev prednostne pravice pri povečanju osnovnega kapitala z novimi stvarnimi vložki, ki je takšno izključitev utemeljevalo s tem, da je to v ekonomskem interesu družbe ter da se s tem zmanjšuje zadolženost družbe A., d. d., hkrati pa naj bi bilo s pozitivnim revizorjevim mnenjem glede povečanja osnovnega kapitala s stvarnimi vložki zagotovljeno varovanje interesov vseh delničarjev, pa naj bi bilo pripravljeno zgolj iz formalnih razlogov, ki dejanske koristi vseh obstoječih delničarjev ne upoštevajo.

17Registrsko sodišče je presojalo navedbe tožnikov v tožbah in subjekta vpisa v odgovorih na tožbi in ocenilo, da je bil postopek povečanja osnovnega kapitala družbe na podlagi sklepa skupščine z dne 1. 9. 2021 izveden zakonito. Navedlo je, da je do povečanja osnovnega kapitala prišlo s konverzijo dela posojila, ki ga je prevzel glavni delničar, v osnovni kapital družbe, kar je v skladu z določbami 333., 334. in 187. člena ZGD-1 in drugih ter da je bil ob povečanju osnovnega kapitala sprejet sklep skupščine z dne 1. 9. 2021, ki je bil tudi vpisan v sodni register. Iz sklepa izhaja, da je bila prednostna pravica ostalih delničarjev izključena, kar naj bi bilo v skladu s tretjim odstavkom 337. člena ZGD-1. Na podlagi navedenega je zaključilo, da ni izkazana verjetnost, da je prišlo do nezakonite izključitve prednostne pravice manjšinskih delničarjev.

18Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je subjekt vpisa v zvezi s trditvami o prikritem namenu dokapitalizacije v točkah 11.16. in 11.17. predloga za predrtje registrske zapore pojasnil, da je zmanjšanje zadolženosti družbe za približno 6.000.000,00 EUR s povečanjem osnovnega kapitala s stvarnim vložkom - delom posojilne terjatve, nedvomno v interesu družbe, da je razdolževanje kot strateški cilj družbe navedeno tudi v Letnem poročilu za leto 2019, da je v letu 2020 čisti poslovni izid subjekta vpisa znašal - 55.420.000,00 EUR, kar pomeni izgubo, višjo od 55.000.000,00 EUR ter da dokapitalizacijski znesek iz naslova konverzije terjatve delničarja - upnika v osnovni kapital predstavlja efektivno zmanjšanje zadolženosti subjekta vpisa ter po drugi strani krepi njegovo kapitalsko ustreznost. Navedel je, da je uprava v poročilu o utemeljenem razlogu za popolno izključitev prednostne pravice pri povečanju osnovnega kapitala z novimi stvarnimi vložki pojasnila, da je takšna izključitev v ekonomskem interesu družbe, saj se s tem zmanjšuje zadolženost družbe, hkrati pa je s pozitivnim revizorjevim mnenjem glede povečanja osnovnega kapitala s stvarnimi vložki zagotovljeno varovanje interesov vseh delničarjev.

19S takšnim pojasnilom, oprtim na Poročilo uprave z dne 28. 7. 2021,² je subjekt vpisa navedel tehtne razloge za izključitev prednostne pravice ostalih delničarjev. Zato pritožbeno sodišče ne more slediti pritožnikom, da je bilo Poročilo uprave pripravljeno zgolj iz formalnih razlogov, da dejanske koristi vseh obstoječih delničarjev ne upošteva ter da je bil namen dokapitalizacije nezakonit, ne glede na to, kar je v intervjuju, ki ga navajajo pritožniki, povedal L. L.

20Pritožnika E. E. in F. F. trdita, da je bila vrednost delnice 36,00 EUR v postopku dokapitalizacije na podlagi sklepa skupščine z dne 1. 9. 2021 prenizka in neustrezna. Zato naj bi bil sklep skupščine o dokapitalizaciji ničen oziroma izpodbojen. Prenizka naj bi bila tudi vrednost delnice v višini 36 EUR v postopku izključitve manjšinskih delničarjev.

21Subjekt vpisa se v zvezi z navedenimi pritožbenimi navedbami sklicuje na poročilo neodvisnega revizorja M., ki ga je imenovalo Okrožno sodišče v Ljubljani s sklepom Ng 47/2021 z dne 3. 9. 2021, iz katerega izhaja, da je neodvisni revizor podal mnenje, da vrednost stvarnega vložka dosega vsaj emisijsko vrednost delnic. Neodvisni revizor je s tem potrdil, da je stvarni vložek ustrezno nadomestilo za izdane delnice. Glede na navedeno in ker je sklep o vpisu povečanja osnovnega kapitala v sodni register na podlagi sklepa skupščine z dne 1. 9. 2021 pravnomočen, pritožnika ne moreta uspeti s trditvami, da je sklep skupščine o povečanju osnovnega kapitala zaradi prenizke vrednosti delnice ničen oziroma izpodbojen.

22Primernost denarne odpravnine, ki jo je za potrebe določitve primerne denarne odpravnine pri izključitvi manjšinskih delničarjev družbe A., d. d., pripravila družba N., v višini 36,00 EUR za delnico X, je potrdil neodvisni revizor C., d. o. o. Zato le na podlagi trditev pritožnikov, da naj bi subjekt vpisa vsako leto posloval bolje, ni mogoče zaključiti, da je vrednost delnice 36,00 EUR prenizka in neustrezna, sklep z dne 23. 12. 2021 pa ničen. Sklepa skupščine o prenosu delnic na glavnega delničarja pa le zaradi tega, ker ponujena odpravnina ni primerna, niti ni mogoče izpodbijati, saj je temu namenjen sodni preizkus denarne odpravnine v posebnem nepravdnem postopku (drugi odstavek 388. člena ZGD-1).

23Pritožniki G. in drugi trdijo, da je imel glavni delničar pred izvedbo dokapitalizacije 5.427.500 delnic oziroma je njegov delež glede na vse delnice z glasovalno pravico znašal 89,73 %. Zaradi izvedbe povečanja osnovnega kapitala je bilo izdanih novih 166.667 nematerializiranih imenskih kosovnih delnic z emisijskim zneskom na novo navadno imensko kosovno delnico 36,00 EUR, ter da je večinski delničar s tem postal imetnik 5.594.167 delnic, s čimer se je njegov delež glede na vse delnice z glasovalno pravico povečal na 89,84 %. Pri tem pa pritožniki ne upoštevajo, da je bilo na dan 23. 12. 2021 vseh delnic z glasovalno pravico 6.215.418 in ne 6.257.610, kolikor je bilo vseh delnic, saj je bilo 42.192 lastnih delnic, ki se odštejejo od vseh delnic, kar pomeni, da je glede na pravilo iz drugega odstavka 528. člena v zvezi z drugim odstavkom 384. člena ZGD-1, delež glavnega delničarja znašal 90,005 % vseh glasovalnih pravic in ne 89,84 %, kot to navajajo pritožniki.

24Niso utemeljene navedbe pritožnikov, da je sklep skupščine z dne 23. 12. 2021 ničen, ker je glede na trditve o kršitvi zakonskih določb o zahtevani kapitalski večini nezdružljiv z bistvom družbe in da je v nasprotju z moralo, ker pred sodiščem poteka spor o tem, ali je bil osnovni kapital subjekta vpisa veljavno povečan in posledično, ali je glavni delničar izpolnjeval pogoje za izvedbo postopka izključitve manjšinskih delničarjev. Vprašanje kapitalske večine ne predstavlja ničnostnega temveč izpodbojni razlog iz 395. člena ZGD-1. Verjetnosti, da bi bil ta podan, pa sodišče prve stopnje ni ugotovilo.

25Sodišče prve stopnje se je opredelilo do trditev pritožnikov o ničnosti oziroma izpodbojnosti sklepa skupščine subjekta vpisa z dne 1. 9. 2021 in sicer v zvezi s presojo, ali je bila B., d. d., imetnik zadostnega števila delnic v registru KDD in pravilno ocenilo, da pritožniki niso izkazali verjetnosti, da bi bil navedeni sklep skupščine z dne 1. 9. 2021 ničen oziroma izpodbojen. Zgolj zato, ker B., d. d., in subjekt vpisa nista počakala s postopkom izključitve do pravnomočne odločitve o (ne)veljavnosti sklepov skupščine subjekta vpisa z dne 1. 9. 2021, še nista ravnala v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja, sklep pa zato tudi ni v nasprotju z moralo.

26Pritožniki trdijo, da bodo manjšinski delničarji v primeru predrtja registrske zapore utrpeli nenadomestljivo škodo, ker bodo izgubili lastnino, katere vrednost je približno 100.000.000,00 EUR.

27S primernostjo posega v pravico do zasebne lastnine v primeru izključitve manjšinskih delničarjev se je Ustavno sodišče Republike Slovenije že ukvarjalo (Odločba U-I-165/08-10, Up-1772/08-14 in Up-379/09-8 z dne 1. 10. 2009), ko je presojalo, ali so določbe o izključitvi manjšinskih delničarjev³ v skladu z Ustavo in neskladja ni ugotovilo. Navedlo je, da iz korporacijsko pravnega ustroja delniške družbe in obsega pravic, ki pripadajo manjšinskim delničarjem, izhaja, da so pravice manjšinskih delničarjev (individualne in manjšinske) praviloma namenjene varovanju njihovih ekonomskih interesov, kar pomeni, da je interes manjšinskih delničarjev za ohranitev delnic v družbi skoncentriran na premoženjske pravice iz delnic in ne več na upravljavske pravice, saj zaradi načela kapitalske večine manjšinski delničarji zaradi prenizkega deleža ne morejo vplivati na odločanje o delniški družbi. Glavni delničar pa glede na velikost kapitalskega vložka in obseg pravic, ki mu iz tega pripadajo, deli usodo gospodarske družbe, tako v podjetniškem kot premoženjskem smislu. Njegov interes je zato v večji meri enak interesu družbe, medtem ko je interes manjšinskih delničarjev zaradi načela kapitalske večine osredotočen na uveljavljanje premoženjskih pravic, ki izhajajo iz lastništva delnic. Pri glavnem delničarju je tako treba upoštevati njegov podjetniški interes in podjetniški interes gospodarske družbe kot samostojnega pravnega subjekta. Ocenilo je, da posegu v pravico do zasebne lastnine manjšinskih delničarjev na podlagi izpodbijane ureditve primernosti zato ni mogoče odrekati. Zaključilo je, da so glede na deleže, ki jih delnice manjšinskim delničarjem pomenijo v osnovnem kapitalu družbe, njihova upravičenja, ki jih dejansko lahko uresničijo, zgolj še premoženjskopravne narave ter da je na podlagi izpodbijane ureditve mogoče uresničiti tako ekonomsko varstvo interesov manjšinskih delničarjev z zagotovitvijo ustrezne denarne odpravnine na eni strani, kakor okrepitev podjetniške iniciative glavnega delničarja s 100 % upravljanjem družbe na drugi strani.

28Trditvam pritožnikov, da bodo zaradi predrtja registrske zapore utrpeli nenadomestljivo škodo, ker bodo izgubili lastništvo delnic, s čimer naj bi bilo nesorazmerno poseženo v njihov pravni položaj, ob povedanem ni mogoče slediti.

Glede škode, ki lahko nastane predlagatelju in glavnemu delničarju zaradi poznejšega vpisa

29Sodišče prve stopnje je ocenilo, da manjšinski delničarji lahko z izpodbijanjem blokirajo upravljanje družbe glavnega delničarja, da blokada odločitev upravljanja družbi povzroča stroške, prav tako stroške povzročajo sodni postopki, ki jih sprožajo manjšinski delničarji in odplačno vzdrževanje izjave banke o solidarni odgovornosti. Navedlo je, da je predlagatelj izkazal tudi stroške, ki mu nastajajo zaradi plačevanja Ljubljanski borzi, ki bodo odpadli, v kolikor bo prišlo do umika predlagatelja z borze v primeru vpisa sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja, ter da v primeru registrske zapore tudi niso možni drugi registrski vpisi pri subjektu vpisa.

30Čeprav je postopanje pritožnikov, kot navajajo, legitimno, pa ti s postopki, ki jih vodijo zoper subjekt vpisa, blokirajo tudi nadaljnje registrske vpise in s tem izvršitev skupščinskih sklepov, med drugim sklepa o preoblikovanju subjekta vpisa v družbo z omejeno odgovornostjo. Zaradi navedenega nedvomno nastajajo stroški, povezani s kotacijo delnic subjekta vpisa na Ljubljanski borzi, ki v primeru umika z borze subjektu vpisa ne bi več nastajali. Pritožbeno sodišče zato ne more pritrditi pritožnikom, da stroški z borzno kotacijo niso povezani s postopki, ki jih vodijo zoper subjekt vpisa ter da ti niso smiseln argument za predrtje registrske zapore. Za presojo utemeljenosti njenega predrtja pa ni odločilno, da bi subjekt vpisa, če bi to želel, družbo lahko umaknil iz borzne kotacije brez iztisnitve manjšinskih delničarjev, kar izpostavljata pritožnika.

31Prav tako niso nezanemarljivi stroški sklica skupščine, kot to menita pritožnika F. F. in E. E. S samo objavo sklica skupščine sicer ne nastajajo posebni stroški, nastajajo pa družbi drugi stroški, ki so povezani s sklicem skupščine, kot na primer stroški v zvezi z organiziranim zbiranjem pooblastil za predmetno skupščino, kot jih je navedel subjekt vpisa v predlogu za predrtje registrske zapore.

32Pritožnika očitata sodišču prve stopnje, da je varovalo interese manjšinskih delničarjev, ki niso vložili tožbe zoper skupščinski sklep, ko je zaključilo, da bi v primeru prekinitve postopka vpisa škoda nastala tudi njim, češ da je izplačilo odpravnine tem delničarjem odvisno od vpisa sklepov v sodni register. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem utemeljeno sledilo subjektu vpisa, ki je v predlogu za prebitje registrske zapore navedel, da v primeru registrske zapore škode ne utrpita le predlagatelj in glavni delničar, pač pa tudi preostali manjšinski delničarji, ki imajo interes, da delnice čim hitreje unovčijo ter prejmejo ponujene zneske denarne odpravnine in tudi obresti v skladu s prvim odstavkom 385. člena v zvezi s šestim stavkom drugega odstavka 556. člena ZGD-1. Iz zapisnikov skupščin z dne 1. 9. 2021 in 23. 12. 2021 namreč ne izhaja, da bi vsi manjšinski delničarji glasovali proti dokapitalizaciji in iztisnitvi, kot to trdita pritožnika.

33Res je manjšinskim delničarjem zagotovljeno sodno varstvo v primeru ničnosti oziroma izpodbojnosti sklepa skupščine, ne glede na institut sodnega preizkusa denarne odpravnine. Vendar pa se njihov interes za prekinitev postopka vpisa v sodni register presoja v okviru presoje verjetnosti, da bi pritožniki s tožbama uspeli. To presojo pa je sodišče prve stopnje opravilo in pravilno zaključilo, da takšna verjetnost ni zkazana.

34Pritožniki G. in drugi očitajo sodišču prve stopnje, da je zmotno zaključilo, da bi škoda, ki bi nastala subjektu vpisa in glavnemu delničarju v primeru registrske zapore bila večja kot tista, ki nastaja manjšinskim delničarjem. Trdijo, da bi bili stroški, ki jih imata subjekt vpisa in glavni delničar v zvezi z izvedbo skupščin, s sodnimi postopki, z vzdrževanjem izjave banke o solidarni odgovornosti, za tako veliki družbi, kot sta subjekt vpisa in večinski delničar, zanemarljivi v primerjavi s tem, kakšna škoda nastaja manjšinskim delničarjem, glede na to, da bodo izgubili lastnino, katere vrednost (10 %) je približno 100.000.000,00 EUR, pri udeležencih pa približno 150.000,00 EUR.

35Pritožbeno sodišče je že pojasnilo, da je Ustavno sodišče ocenilo, da je ustavno dopustno, da je zakonodajalec dal prednost varovanju interesov glavnega delničarja pred interesi manjšinskih delničarjev ter da je takšna ureditev v skladu s splošnim načelom sorazmernosti. In ker pritožniki niso izkazali, da bi s tožbama uspeli, izkazal pa je predlagatelj, da bi njemu in glavnemu delničarju s prekinitvijo postopka vpisa sklepa o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja za plačilo primerne denarne odpravnine, z dne 23. 12. 2021, nastala škoda, pritožbeno sodišče soglaša z oceno sodišča prve stopnje, da prevladuje interes za hitro odločitev o vpisu navedenega sklepa v sodni register.

36Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 19. členom Zakona o sodnem registru - ZSReg in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1), ko je ta uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi z 19. členom ZSReg in 42. členom ZNP-1).

37Na ostale pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, ker niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi z 19. členom ZSReg in 42. členom ZNP-1).

38Tretje pritožniki glede na določbo prvega odstavka 18. člena ZSReg nosijo sami svoje pritožbene stroške.

¹ Tako tudi VSL Sklep IV Cpg 663/2020 z dne 12. 2. 2021.
² Poročilo uprave je na list. št. 85 spisa.
³ In sicer prvi odstavek 384. člena, drugi odstavek 385. člena, prvi stavek tretjega odstavka 387. člena in prvi odstavek 388. člena ZGD (Uradni list RS, št. 42/06, 60/06 - popr. 10/08 in 68/08).