VSL Sodba I Cp 854/2022

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v III. točki izreka spremeni tako, da po spremembi pravilno glasi:

»Toženi stranki, A. A., ... in B. B., ..., sta dolžna v roku 30 dni odstraniti električni kabel na področju nepremičnine parc. št. 658/4, k. o. ... ter po odstranitvi zemljišče povrniti v sedanje stanje povozne parcele tako, da bodo tla prenesla prevoz kamionov ter v razdelilni omarici v svoji hiši ta kabel takoj odklopiti od elektrike.«

II. V ostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od vročitve te sodbe povrniti 186,66 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje (1) ugotovilo, da na parceli 658/4, k. o. ..., ne obstaja stvarna služnost v korist parcele 658/10, k. o. ... (I. točka izreka), (2) tožencema naložilo, da opustita vsakršno ravnanje, ki pomeni vznemirjanje lastninske pravice tožnice na parceli 658/4, k. o. ..., zlasti hojo in vožnjo s katerimkoli vozilom po južnem delu parcele 658/4, k o. ... (II. točka izreka), in da nemudoma odstranita električni kabel na področju parcele 658/4, k. o. ..., po odstranitvi zemljišče povrneta v sedanje stanje povozne parcele, tako da bodo tla prenesla prevoz kamionov, ter v razdelilni omarici v svoji hiši kabel takoj odklopita od elektrike (III. točka izreka), (3) tožencema prepovedalo bodoče vznemirjanje lastninske pravice tožnice na parceli 658/4, k. o. ..., s hojo in vožnjo s katerimkoli vozilom po južnem delu parcele, s ponovno namestitvijo in/ali priklopom električnega kabla, ki poteka po parceli 658/4, k. o. ...¹ ali s podobnimi ravnanji (IV. točka izreka), ter (4) tožencema naložilo, da tožnici v roku 15 dni nerazdelno povrneta 1.347,26 EUR stroškov pravdnega postopka (V. točka izreka).

2Zoper sodbo se toženca pritožujeta iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP.² Pritožbenemu sodišču predlagata, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Toženca trdita, da je izrek sodbe v nasprotju z njeno obrazložitvijo. V III. točki izreka sodbe jima je naloženo, da nemudoma odstranita električni kabel s parcele 658/4, v obrazložitvi sodbe pa jima je omogočeno, da to storita v roku 30 dni. Drugi toženec v tem sporu ni pasivno legitimiran. Izvrševanje uporabe parcele 658/10 je vezano na njenega lastnika, zato je vsaka uporaba parcele 658/4 za potrebe parcele 658/10 pogojena z dovoljenjem lastnika parcele 658/10, torej prvega toženca. Z naložitvijo prepovedi prvemu tožencu prepoved učinkuje tudi na druge osebe. Električni kabel je bil vkopan za potrebe objekta na parceli 658/10, zato je le prvi toženec kot lastnik te parcele pasivno legitimiran za zahtevek za odstranitev kabla. Uporabnik parcele 658/4 je bil le prvi toženec. Način pridobitve lastninske pravice v izvršilnem postopku ne pomeni avtomatičnega prenehanja pridobljenih pravic (v korist prejšnjega lastnika), glede na to, da so bile tožnici omejitve lastninske pravice predhodno znane. Izhajajoč iz (napačnega) stališča sodišča bi morala tudi Občina odstraniti kanalizacijski vod javne kanalizacije, ki poteka vzdolžno po celotni tožničini parceli. Z odklopom električnega kabla z elektro omrežja tožnica nima interesa za zahtevek za odstranitev električnega kabla. Ko je kabel odklopljen z omrežja, je mrtva stvar, s katero lahko lastnik zemljišča prosto razpolaga.

3Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Tožnica uveljavlja varstvo lastninske pravice na parceli 658/4 pred vznemirjanjem. Zahtevku za prenehanje vznemirjanja lastninske pravice in prepoved nadaljnjega vznemirjanja, ki ima pravno podlago v prvem odstavku 99. člena SPZ³, se toženca upirata z ugovorom, da parcelo uporabljata na podlagi priposestvovane stvarne služnosti, zato tožnica z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom zahteva ugotovitev, da stvarna služnost na njeni parceli ne obstaja. Sodišče prve stopnje je dajatvenim zahtevkom ugodilo, ker je štelo, da posegi tožencev na tožničini nepremičnini niso dovoljeni.

6Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja: - da je tožnica postala lastnica parcele 658/4 na podlagi nakupa na javni dražbi v izvršilnem postopku (sklep Okrajnega sodišča v Trebnjem In 00/2011 z dne 10. 1. 2018), pred tem sta bila solastnika parcele toženca, - da toženca za potrebe dostopa do gospodarskega objekta na parceli 658/10 hodita in vozita (z osebnimi vozili, traktorji in tovornimi vozili) po južnem delu parcele 658/4, - da je na parceli 658/4 vkopan električen kabel, ki je del električne inštalacije tožencev, ne del javnega distribucijskega elektroenergetskega omrežja (distribucijski kabel), - da je prvi toženec lastnik parcele 658/10.

7Pri odločanju se je sodišče prve stopnje oprlo na določbo 174. člena ZIZ⁴, ki v prvem odstavku taksativno določa primere, v katerih stvarne služnosti na nepremičnini z njeno prodajo v izvršilnem postopku ne ugasnejo.⁵ Ugotovilo je, da konkretni primer ne sodi med te primere, nato pa na podlagi sklepanja po nasprotnem razlogovanju (argumentum a contrario) zaključilo, da je zatrjevana stvarna služnosti (služnost hoje in vožnje ter služnost izgradnje, dostopa in vzdrževanja komunalne infrastrukture), tudi če je obstajala, s prodajo v izvršilnem postopku prenehala (ugasnila).

8Presoja, da je zatrjevana priposestvovana stvarna služnost, pod predpostavko, da je obstajala, s prodajo v izvršilnem postopku ugasnila, je materialnopravno napačna. Do novele ZIZ-L⁶ (do 24. 3. 2018), torej tudi v času, ko je tožnica z nakupom parcele 658/4 v izvršilnem postopku postala njena lastnica, je veljalo pravno pravilo, da stvarne nepremičnine na nepremičnini z njeno prodajo ne ugasnejo. Izpodbijana odločitev je kljub temu pravilna, saj iz ugotovljenih dejstev izhaja, da toženca posege na parceli 658/4 nepravilno utemeljujeta s pridobljeno stvarno služnostjo. Sodišče prve stopnje se je torej brez potrebe ukvarjalo z vprašanjem prenehanja stvarne služnosti zaradi učinkov prodaje nepremičnine v izvršilnem postopku.

9SPZ v 210. členu služnost opredeljuje kot pravico uporabljati tujo stvar ali izkoriščati pravico oziroma zahtevati od lastnika stvari, da opušča določena dejanja, ki bi jih sicer imel pravico izvrševati na svoji stvari (služeča stvar). Kot stvarna pravica na tuji stvari stvarna služnost pomeni omejevanje lastninske pravice lastnika služeče nepremičnine (prvi odstavek 213. člena SPZ). Namen stvarne služnosti je v koristi, ki omogoča lažje izvrševanje lastninske pravice na gospodujoči nepremičnini. Gre za razmerje med dvema nepremičninama (služečo in gospodujočo) in posledično za razmerje med njenima lastnikoma. Stvarna služnost nastane s priposestvovanjem neposredno na podlagi zakona s potekom (10 oziroma 20 – letne) priposestvovalne dobe. Eden od pogojev za nastop priposestvovanja je dejansko izvrševanje stvarne služnosti s strani lastnika gospodujočega zemljišča (prvi in drugi odstavek 217. člena SPZ). Skladno s temeljnim pravilom stvarnega prava, da služnost na lastni stvari ni mogoča (nemini res sua servit), po naravi stvari tudi priposestvovanje služnosti na lastni stvari ni mogoče.

10Tožnica je v postopku pred sodiščem prve stopnje pravilno opozorila (enako opozarja tudi v odgovoru na pritožbo), da toženca služnosti na parceli 658/4 nista mogla pridobiti (priposestvovati), ker sta bila do prodaje v izvršilnem postopku (do januarja 2018) njena solastnika. S hojo in vožnjo po parceli, za potrebe dostopa do sosednje parcele 658/10, sta izvrševala svojo (so)lastninsko pravico, ne služnosti. Do januarja 2018 parceli 658/4 in 658/10 nista mogli bili v odnosu služeča - gospodujoča nepremičnina. Toženca v obdobju od januarja 2018 do (najkasneje) vložitve tožbe služnosti nista mogla priposestvovati. Ugotovljeno velja tudi glede vkopanega električnega kabla, speljanega do gospodarskega objekta na parceli 658/10, s katerim toženca upravljata oziroma gospodarita. Električni kabel ni del javnega omrežja, zato ni ustrezna pritožbena primerjava z vodom javne kanalizacije. Hoja in vožnja ter vkopan električni kabel torej predstavljajo ravnanja, s katerimi toženca protipravno posegata v tožničino lastninsko pravico in pred katerimi se tožnica utemeljeno brani z negatorno tožbo.

11Z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom želi tožnica doseči, da je o obstoju prejudicialnega pravnega razmerja (obstoju pravnega razmerja, od katerega je odvisna odločitev o dajatvenih zahtevkih) odločeno z učinkom pravnomočnosti. Odločitev o zahtevku temelji na ugotovitvi, da toženca nimata stvarne služnosti na tožničini nepremičnini.

12Ugotovitev, da sta parcelo 658/4 uporabljala oba toženca, potrjuje pravilnost izpodbijane presoje, da je ugovor pasivne legitimacije (glede drugega toženca) neutemeljen. Pasivno legitimiran je vsak, ki lastnika vznemirja v izvrševanju njegove lastninske pravice. Ni nujno, da ima od tega kakšno korist. Neutemeljeno je zato pritožbeno stališče, da je vsaka uporaba parcele 658/4 za potrebe parcele 658/10 pogojena z dovoljenjem prvega toženca kot lastnika parcele 658/10. Prepoved, naložena prvemu tožencu, glede na subjektivne meje pravnomočnosti sodbe ne bi pravno učinkovala tudi proti drugemu tožencu. Sodišče prve stopnje je v 21. točki obrazložitve izpodbijane sodbe podalo jasne in prepričljive razloge o tem, zakaj drugega toženca tudi glede vkopanega električnega kabla šteje za uporabnika parcele 658/4.⁷ Pritožba, ki se s temi razlogi konkretizirano ne sooči, neutemeljeno vztraja pri stališču, da je bil kabel vkopan za potrebe objekta na parceli 658/10, zato je za odstranitveni zahtevek pasivno legitimiran zgolj njen lastnik. Glede na ugotovljeno dejstvo, da toženca upravljata z električnim kablom oziroma ga imata v posesti (drugi toženec je izpovedal, da je ob odklopu z omrežja predlagal, naj se varovalk za električni vod ne priklopi nazaj), tožnici kljub odklopu kabla z omrežja ni mogoče zanikati pravnega interesa za zahtevek za odstranitev kabla. Drugačno stališče bi lahko med pravdnima strankama generiralo nove spore.

13Pritožnika pravilno opozarjata na nasprotje med III. točko izreka in obrazložitvijo izpodbijane sodbe pri določitvi paricijskega roka za odstranitev električnega kabla, ki naj mu sledi vzpostavitev prvotnega stanja zemljišča. Iz 20. točke obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje tožencema na podlagi pooblastila iz drugega odstavka 313. člena ZPP za izpolnitev obveznosti določilo daljši (30 – dnevni) rok od predlaganega (tožnica je zahtevala takojšnjo izpolnitev, njen zahtevek pa je povzet v III. točko izreka), ker je upoštevalo, da strojna odstranitev kabla terja predhodno organizacijo del. Opisano postopkovno kršitev je glede na njeno naravo lahko odpravilo pritožbeno sodišče samo, in sicer tako, da je pritožbi delno ugodilo in III. točko izreka izpodbijane sodbe spremenilo tako, da je tožencema naložilo, da odstranita električni kabel na področju parcele 658/4 v roku 30 dni.

14V ostalem je pritožba neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo (353. člen ZPP).

15Toženca s pritožbo v pretežnem delu nista uspela, zato sama nosita stroške v zvezi z njo, toženki pa sta na podlagi tretjega odstavka 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP dolžna povrniti njene pritožbene stroške v višini 186,66 EUR (250 točk oziroma 150 EUR za odgovor na pritožbo po tar. št. 22/1 OT,⁸ povečano za 2 % materialne stroške po tretjem odstavku 11. člena OT in 22 % DDV), in sicer v roku 15 dni od vročitve te sodbe (prvi in drugi odstavek 313. člena ZPP), v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka 15 - dnevnega paricijskega roka.

¹ V nadaljevanju obrazložitve pritožbeno sodišče za parceli 658/4 in 658/10 opušča navedbo katastrske občine.
² Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami.
³ Stvarnopravni zakonik, Uradni list RS, št. 87/2002, s spremembami in dopolnitvami.
⁴ Zakon o izvršbi in zavarovanju, Uradni list RS, št. 51/1998, s spremembami in dopolnitvami.
⁵ Stvarne služnosti na nepremičnini z njeno prodajo ne ugasnejo: - če so bile vpisane v zemljiško knjigo pred pravicami zastavnih upnikov oziroma upnika, na čigar predlog je sodišče dovolilo izvršbo, ter upnika zemljiškega dolga, ali - če so bile vpisane v zemljiško knjigo za pravicami zastavnih upnikov oziroma upnika, na čigar predlog je sodišče dovolilo izvršbo, in upnika zemljiškega dolga ter so bile ustanovljene na podlagi pravnega posla in njihovemu obstoju do izdaje odredbe o prodaji ne nasprotujejo zastavni upniki oziroma upniki zemljiškega dolga, ali - če so bile ustanovljene na podlagi sodne ali upravne odločbe (prvi odstavek 174. člena ZIZ).
⁶ Zakon o spremembah in dopolnitvah ZIZ, Uradni list RS, št. 11/2018, se uporablja od 25. 3. 2018.
⁷ Drugi toženec upravlja s spornim kablom, kar dokazuje njegova izpoved, da ob odklopu elektrike ni želel, da je električni vod do gospodarskega poslopja priklopljen, saj je s strani tožnice prišlo do zlorabe, ko so postavljali stebričke in uporabljali njihovo elektriko.
⁸ Odvetniška tarifa, Uradni list RS, št. 24/2015, s spremembami in dopolnitvami.