VSL Sklep VII Kp 17141/2019

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

1Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom po prvem odstavku 437. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi s 1. točko prvega odstavka 277. člena ZKP zavrglo obtožni predlog Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani z 28. 9. 2020, zoper obdolženega A. A., zaradi kaznivega dejanja zatajitve po prvem odstavku 208. člena KZ-1 v zvezi s tretjim odstavkom 29. člena KZ-1. Na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP je odločilo, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženca ter nagrada in potrebni izdatki njegovega zagovornika obremenjujejo proračun.

2Zoper sklep se je pritožil okrožni državni tožilec iz razloga po 2. točki prvega odstavka 370. člena ZKP, v zvezi s 372. členom ZKP - zaradi kršitve kazenskega zakona. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da obtožni predlog dopusti.

3Pritožba je bila vročena obdolženemu in njegovemu zagovorniku. Zagovornik je v odgovoru na pritožbo predlagal zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in še dodal, da bi bilo predmetni postopek potrebno ustaviti (pravilno zavreči obtožni akt) že iz razloga obdolženčeve procesne nesposobnosti.

4Pritožba je utemeljena.

5Po proučitvi razlogov izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih navedb sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da dejanje, ki je predmet obtožbe, ni kaznivo dejanje. Pritožbeno sodišče se strinja z državnim tožilcem, da so v opisu dejanja, navedenem v obtožnem predlogu in povzetem v izpodbijanem sklepu, konkretizirani vsi zakonski znaki kaznivega dejanja zatajitve po prvem odstavku 208. člena KZ-1 v zvezi s tretjim odstavkom 29. člena KZ-1.

6V konkretnem delu opisa kaznivega dejanja se obdolžencu očita, da ga je storil s tem, da do 11. 7. 2017 B. B. na naslov ..., ni vrnil rabljenega delovnega stroja znamke Takeuchi št. šasije 0000, katerega je B. B. kupil 20. 1. 2016 od podjetja D. d.o.o., za 24.400,00 EUR in ga je obdolženi še lahko uporabljal na podlagi dogovora med B. B. in direktorjem družbe D. d.o.o., E. E., nato pa kljub temu, da je B. B. obdolženca pozval, naj stroj vrne, tega ni storil, niti ni bilo stroja mogoče najti po tem, ko je oškodovanec za njegovo vračilo pooblastil F. F. in družbo G. d.o.o., ravno tako pa stroja na naslovih ... ni našla policija, saj ga je obdolženi skril na neznanem naslovu, ker ga ni hotel vrniti, s čimer je B. B. oškodoval za 24.400,00 EUR;

7Eden od zakonskih znakov kaznivega dejanja zatajitve je protipravna prilastitev tuje premične stvari, ki je bila zaupana storilcu. Pritožbeno sodišče pritrjuje državnemu tožilcu, da je obdolženčeva protipravna prilastitev oškodovančevega stroja v opisu dejanja ustrezno konkretizirana. Obdolženemu je bil predmetni stroj zaupan v uporabo s strani podjetja D. in po prodaji stroja B. B., je po dogovoru med prodajalcem in kupcem, stroj ostal v uporabi obdolženca. Pri tem ni potrebno, da bi bil temelj obdolženčeve uporabe predmetnega stroja natančneje civilnopravno opisan, kot to izhaja iz izpodbijanega sklepa. Za predmetno dejanje je bistveno zgolj to, da je bila obdolžencu tuja premična stvar zaupana, kar z opisom „v uporabo“ ustrezno opiše zakonski znak zaupanja. Pritožbeno sodišče pripominja, da je civilnopravni temelj zaupanja stvari raznovrsten (obligacijskopravno npr. posojilo, posodba, zakup, skladiščenje, idr., stvarnopravno pa npr. raba stvari), pri tem so v skladu s temeljnim načelom obligacijskega prava udeleženci obligacijskih razmerij prosti v urejanju medsebojnih razmerij. Za dogovor o uporabi stvari zakon ne predpisuje obličnosti, pogodba je lahko ustna. Kazenskopravno je odločilno zgolj to, da je bila storilcu stvar izvorno zaupana, t.j. da je pridobil nad stvarjo zakonito posest, kar pa je v nadaljevanju zlorabil, t.j. da si je zaupano stvar protipravno prilastil.

8Prilastitev pomeni takšno ravnanje, ko storilec z zaupano mu stvarjo na zunaj zaznaven način ravna, kakor da je njen lastnik (se ut dominum gerere). Sem spadajo vse oblike razpolaganja, ki kažejo na voljo storilca, da z zaupano tujo stvarjo ravna, kot da je njegova (na primer stvar skrije, predela, proda, zamenja, uniči, zadrži kot svojo ipd.).¹ Obdolženi si je s tem, ko po izrecnem pozivu lastnika delovnega stroja na njegovo vrnitev, le-tega ni vrnil, ampak ga je obdržal, tudi po presoji pritožbenega sodišča oškodovančev delovni stroj protipravno prilastil, saj iz opisa izhaja, da je dogovor o uporabi stroja s pozivom lastnika na vrnitev predmeta izročitve v uporabo prenehal in je obdolženi vedel, da nima več nikakršne pravne podlage za nadaljnjo posest (in uporabo) delovnega stroja. Obdolženi je s svojim ravnanjem, kot v pritožbi pravilno izpostavlja državni tožilec, lastniku preprečil razpolaganje z zatajenim strojem, ki ga je obdolženi skril.

9Konkreten opis obtožnega akta tako vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja zatajitve: obdolženi si je tujo stvar (delovni stroj v lasti B. B.), ki mu je bila zaupana (v uporabo), protipravno (po pozivu lastnika, da stroj vrne) prilastil (da stroja ni vrnil in ga je skril tako, da ga v nadaljevanju nista našla ne pooblaščenca za vračilo, ne policija). Vse ostale okoliščine, ki jih v konkretnem opisu obtožnega akta pogreša prvostopenjsko sodišče so stvar dokazne ocene oziroma presoje ali zbrani podatki v spisu podpirajo utemeljen sum, da je obdolženi storil očitano mu kaznivo dejanje.

10Ker so pritožbene navedbe državnega tožilca utemeljene, je sodišče druge stopnje njegovi pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

¹ Sodba VS RS I Ips 14633/2016