VSM Sklep I Cp 703/2022

I. Pritožba predlagateljice se zavrne, pritožbi nasprotnega udeleženca pa se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se četrta alineja III. točke izreka sklepa sodišča prve stopnje poslej glasi:

„- da skrbi za osebnost predlagateljice in predlagateljico vzpodbuja k rednemu jemanju predpisane zdravstvene terapije.“

II. V preostalem se pritožba nasprotnega udeleženca zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem, delu potrdi.

III. Predlagateljica sama krije svoje pritožbene stroške.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se predlagateljica, ki ji je bila s sklepom Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu N 8/2017 z dne 11. 1. 2017 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru I Cp 214/2018 z dne 20. 4. 2018 delno odvzeta poslovna sposobnost, postavi pod skrbništvo, in sicer: - da ne more samostojno opravljati pomembnih pravnih poslov, to je pravnih poslov, ki po vrednosti niso sorazmerni z višino rednih dohodkov predlagateljice iz naslova pokojnine in dodatkov h pokojnini, pravnih poslov v zvezi z razpolaganjem in obremenitvijo nepremičnine ID znak ..., obličnih pravnih poslov in drugih pravnih poslov, ki bi lahko pomembno vplivali na življenje predlagateljice; - da ne more samostojno opravljati procesnih dejanj v postopkih pred sodišči in procesnih dejanj v postopkih pred upravnimi organi, razen v manj zahtevnih in manj pomembnih postopkih pred upravnimi organi (npr. za pridobitev osebnih dokumentov ali za podaljšanje veljavnosti osebnih dokumentov); - glede razpolaganja s finančnimi sredstvi: a) do višine mesečnih življenjskih stroškov za poplačilo tekočih stroškov: obratovalnih in drugih stroškov, ki nastanejo z uporabo stanovanja in telefona, drugih mesečnih izdatkov za zadovoljevanje nujnih življenjskih potreb predlagateljice in rednih mesečnih obveznosti predlagateljice, b) do višine 10 % mesečnih prejemkov iz naslova pokojnine za kritje drugih nepredvidenih stroškov (v kolikor so na voljo razpoložljiva sredstva), c) s prihranki na varčevalnem in osebnem računu predlagateljice, preostanek mesečnih prejemkov in morebitne izredne prejemke (podarjena sredstva s strani sorodnikov oziroma drugih oseb ter izredne prejemke države) sme predlagateljica opravljati sama in samostojno razpolagati z njimi, upoštevaje prvo alinejo točke I izreka tega sklepa (I. točka izreka).

Z izpodbijanim sklepom je bilo nadalje odločeno:

- da se za skrbnika imenuje nasprotni udeleženec CSD (II. točka izreka),

- da so naloge imenovanega skrbnika, da kot dober gospodar v imenu in za račun predlagateljice opravlja pravne posle, glede katerih je predlagateljica postavljena pod skrbništvo; da kot dober gospodar opravlja premoženje predlagateljice ter racionalno in gospodarno razpolaga s premoženjem in dohodki predlagateljice, s katerimi predlagateljica, upoštevaje tretjo alinejo točke I. izreka sklepa, ne more samostojno razpolagati, zlasti pa skrbi za redno izpolnjevanje mesečnih obveznosti predlagateljice, povezanih z bivanjem in zagotavljanjem njenih osnovnih življenjskih potreb; - da skrbno zastopa predlagateljico v postopkih pred sodišči in upravnimi organi, pri čemer sme predlagateljica samostojno nastopati v manj pomembnih upravnih postopkih, upoštevaje drugo alinejo točke I. izreka sklepa; - da skrbi za osebnost predlagateljice in sodeluje v postopkih za izboljšanje in ohranitev zdravja predlagateljice ter predlagateljico vzpodbuja k rednemu jemanju predpisane zdravstvene terapije (III. točka izreka),

- da se predlagateljici vrne aktivna volilna pravica, odvzeta s sklepom Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu N 8/2017 z dne 11. 1. 2017 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru I Cp 214/2018 z dne 20. 4. 2018 (IV. točka izreka),

- da predlagateljica v enem letu od izdaje tega sklepa ne sme predlagati prenehanja skrbništva (IV. točka izreka) in

- da vsak izmed udeležencev nosi svoje stroške postopka, stroški sodnega izvedenca in zunanjega poslovanja sodišča pa se krijejo iz sredstev sodišča.

2Predlagateljica v pravočasni pritožbi delno izpodbija sklep sodišča prve stopnje zlasti zaradi nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Ne strinja se zlasti, da se postavi pod skrbništvo in da ne more samostojno opravljati procesnih dejanj v postopku pred sodišči in upravnimi organi. Prav tako nasprotuje siceršnji postavitvi pod skrbništvo in imenovanju CSD za njenega skrbnika. Soglaša zgolj s tem, da se ji vrne aktivna volilna pravica. Izpostavlja, da se je vseskozi za svoje pravice borila sama, v preteklosti je bila udeležena v številnih sodnih postopkih, kjer je v veliki večini sama angažirala odvetnika za pravočasen odgovor na tožbo ter za ureditev brezplačne pravne pomoči. Prav tako pa si je zapomnila sodne roke in pravočasno opravila procesna dejanja. Doslej se še ni zgodilo, da bi prišlo do kakršnekoli zamudne sodbe vsled njenega prepoznega odziva na pisanje sodišča ali do kakšne nevšečnosti zaradi dejstva, da je prava neuka stranka. Sodišču je sama povedala, da je UKC sama opozorila na dejstvo, da se ji sedaj izteče nadzorovana obravnava, natančno je znala povedati datum izteka nadzorovane obravnave in povedala tudi, koga in kdaj je opozorila, da mora na UKC vložiti ponovni predlog za podaljšanje nadzorovane obravnave, saj bi sicer prišlo do prekinitve. Navedeno kaže na skrbnost predlagateljice in sposobnost razumeti pomen tovrstnih dejanj in da se v tovrstnih postopkih predlagateljica zna sama organizirati. Izrecno nasprotuje postavitvi pod skrbništvo in temu, da je za skrbnika imenovan CSD. Z navedenim centrom je imela v preteklosti že več konfliktov, ne počuti se dobro ob sodelovanju z njim in ima vseskozi občutek, da je na centru ne obravnavajo enakovredno ter do nje gojijo stare zamere. Zaradi navedenega prihaja s centrom v nenehne spore. Na naroku je jasno izpovedala, da bi ji lahko za sodišče za skrbnika, v kolikor bi bilo to potrebno, postavilo njenega prijatelja A. A., sodišče prve stopnje pa je v izpodbijanem sklepu nepravilno zaključilo, da ji ustreznega skrbnika niti center za socialno delo niti predlagateljica nista našla. Nadalje predlagateljica nasprotuje temu, da jo je center za socialno delo skrbno zastopal v postopkih pred sodiščih in upravnimi organi, saj je do sedaj sama skrbela za svoje postopke o pravici v sodnih postopkih in se je uspešno znašla sama. Center za socialno delo predlagateljice ne zastopa po njenih željah, tako je npr. v izvršilnih postopkih zamenjal pooblaščenca proti njeni volji. Navedeno dejanje iz preteklosti upravičeno vzbuja dvom o tem, da bo glede na vse pretekle konfliktne situacije med predlagateljico in nasprotnim udeležencem lahko nasprotni udeleženec uspešno in predvsem skrbno zastopal predlagateljico v postopkih pred sodišči. Predlagateljica prav tako izpodbija V. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa, da v roku enega leta ne bi smela predlagati prenehanja skrbništva. Nihče namreč ne ve, kako bi se lahko postavitev v skrbništvu dejansko izvajala v bodoče, v kolikor do tega ne bi prišlo. Njena osebnostna motnja ter bolezen nista takšne vrste, da bi jo bilo treba nujno postaviti pod skrbništvo in jo omejiti v njenih temeljnih pravicah. Predlaga, da se pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3Nasprotna udeleženka v pravočasni pritožbi sklep sodišča prve stopnje izpodbija v četrti alineji III. točke izreka, kjer je določeno, da nasprotni udeleženec skrbi za osebnost predlagateljice in sodeluje v postopkih za izboljšanje ohranitve zdravja predlagateljice ter predlagateljico vzpodbuja k rednemu jemanju predpisane terapije. Sodišče prve stopnje v I. točki izreka sklepa ni določilo, da se predlagateljica B. B. postavlja pod skrbništvo v delu varstva osebnosti in skrbi za zdravje ter zdravljenja predlagateljice, zato teh nalog nasprotni udeleženec kot skrbnik ne more opravljati in bi z izvajanjem teh nalog prekoračil svoja pooblastila.

4Udeleženca na pritožbi nista odgovorila.

5Pritožba predlagateljice ni utemeljena, pritožba nasprotnega udeleženca je delno utemeljena.

6Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1 ).

7Po določilu prvega odstavka 262. člena Družinskega zakonika (DZ) postavi sodišče pod skrbništvo osebo, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi. Hkrati takšni osebi imenuje skrbnika in določi obseg skrbnikovih obveznosti in pravic (drugi odstavek 262. člena DZ). Namen skrbništva je v varstvu osebnosti odrasle osebe z omenjenimi motnjami in težavami, ki se uresničuje predvsem z urejanjem zadev, ki jih te osebe ne morejo narediti same ter s prizadevanjem za zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje (drugi odstavek 239. člena DZ).

O pritožbi predlagateljice

8Sodišče druge stopnje soglaša z razlogi sodišča prve stopnje in v nadaljevanju le še odgovarja na pritožbene navedbe predlagateljice.

9Pritožbeno sodišče soglaša z dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki je vsebinsko prepričljiva, racionalno in življenjsko sprejemljiva, kar pomeni, da se sodišču dvom v pravilno ugotovljeno dejansko stanje ni porodil. Sodišče prve stopnje je zlasti v točkah 21. do 27. obrazložitve izpodbijanega sklepa natančno pojasnilo, da razlogi za odvzem poslovne sposobnosti, ki je bila s sklepom sodišča predlagateljici odvzeta leta 2018, niso prenehali, da predlagateljica še vedno ni sposobna ustrezno in razumno razpolagati s svojim premoženjem (nepremičnino, privarčevanimi sredstvi in mesečnimi prihodki), ker zaradi kognitivnega upada ni sposobna povezovanja posameznih podatkov (npr. vrednosti denarja, svojih želja in potreb, razpoložljivega dohodka) in zaradi nezmožnosti odlaganja svojih želja ni sposobna sprejeti razumnih odločitev o porabi svojega dohodka v daljšem časovnem obdobju (zlasti želi svoje potrebe zadovoljiti naenkrat), da ni sposobna zavarovati svojih pravic in koristi v sodnih in upravnih postopkih (z izjemo manj pomembnih upravnih postopkov) in da je njena sposobnost oblikovanja pravnoposlovne volje za sklepanje pravnih poslov omejena. Teh prepričljivih in razumnih ugotovitev sodišča prve stopnje ne morejo omajati pritožbene navedbe o tem, da je sposobna sodelovati v sodnih in upravnih postopkih, ker se je že v preteklosti v številnih sodnih postopkih sama borila za svoje pravice, si sama priskrbela odvetnika in brezplačno pravno pomoč in pravočasno odgovarjala na tožbe, da je UKC sama opozorila, da se ji izteče nadzorovana obravnava in da je treba vložiti predlog za podaljšanje nadzorovane obravnave, da je pripravljena sprejemati terapijo in zaradi tega postavitev pod skrbništvo in omejitev v temeljnih pravicah ni potrebna ipd. Sodišče prve stopnje je namreč prepričljivo pojasnilo, da je že iz sodelovanja v predmetnem postopku mogoče sklepati, da predlagateljica ni sposobna varovati svojih pravic in koristi v sodnih in upravnih postopkih, saj niti ni razumela, da je nasprotni udeleženec zoper njo vložil nasprotni predlog za popolni odvzem poslovne sposobnosti, ni vedela, da zoper njo tečeta dva druga sodna postopka, ni razumela, da bo morala v primeru neuspeha v teh sodnih postopkih poravnati vtoževana zneska, niti ni znala odgovoriti na vprašanje, kaj bi naredila, če bi od sodišča prejela tožbo ipd. Zaradi tega je odločitev sodišča prve stopnje o delni postavitvi pod skrbništvo, kot izhaja iz I. točke izpodbijanega sklepa, povsem pravilna, tosmerne pritožbene navedbe pa neutemeljene.

10Predlagateljica nadalje izpodbija odločitev sodišča o tem, da se ji za skrbnika postavi nasprotni udeleženec (CSD), in sicer iz razloga, ker je imela z njim v preteklosti več sporov in se v sodelovanju z njim ne počuti dobro, sodišče prve stopnje pa bi ji moralo za skrbnika postaviti njenega prijatelja A. A., kot je predlagala na naroku, sodišče prve stopnje pa tega ni upoštevalo. V skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZNP-1 sodišče v primerih, kot je predmetni, ko se postopek ne začne na predlog centra za socialno delo, pozove center za socialno delo, da poda mnenje o tem, katero fizično ali pravno osebo naj sodišče imenuje za skrbnika osebe, ki naj se postavi pod skrbništvo; če center za socialno delo na poziv sodišča mnenja ne poda, sodišče za skrbnika imenuje center za socialno delo. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v 29. točki obrazložitve natančno in razumljivo nanizalo razloge, zakaj je za skrbnika imenovalo nasprotnega udeleženca CSD, in sicer iz razloga, ker iz navedb nasprotnega udeleženca izhaja, da predlagateljica v svoji socialni mreži nima osebe, ki bi bila pripravljena prevzeti naloge skrbnika, ta navedba pa se je potrdila tudi tekom predmetnega postopka, ko si je sodišče prve stopnje več mesecev neuspešno prizadevalo poiskati kolizijskega skrbnika glede na predloge predlagateljice, poleg tega pa je predlagateljica na naroku izpovedala zgolj, da ima osebo, ki bi lahko bila njen skrbnik, vendar se po njenem mnenju z njim ne bi strinjal nasprotni udeleženec, ker so imeli s to osebo v preteklosti težave. Pritožbeno sodišče tudi po branju zapisnika naroka z dne 6.6.2022 ugotavlja, da je predlagateljica na navedenem naroku, ko je bila zaslišana, le na splošno izpovedala, da ima osebo, ki bi ji lahko bila skrbnik, ni pa navedla imena in priimka te osebe niti ni podala razumnih razlogov, zakaj bi bila ta oseba primerna za skrbnika.¹ Prav nasprotno, izpovedala je, da je imel nasprotni udeleženec s to osebo v preteklosti težave, iz česar je mogoče sklepati, da ta oseba za skrbništvo ni primerna. Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, da dejstvo, da predlagateljica občasno prihaja v spore z nasprotnim udeleženec zaradi tega, ker jo nasprotni udeleženec omejuje pri porabi sredstev in ker ne ugodi vsem njenim predlogom in željam, sama po sebi ne predstavlja razloga, ki bi preprečeval, da se za skrbnika postavi nasprotni udeleženec. Prav nasprotno, okoliščina, da je nasprotni udeleženec v preteklosti predlagateljico omejeval pri porabi sredstev in ni nemudoma ugodil vsem njenim željam, glede na zgoraj izpostavljene ugotovitve dejanskega stanja o tem, da predlagateljica zaradi kognitivnega upada ni sposobna povezovanja posameznih podatkov (npr. vrednosti denarja, nezmožnosti enakomerne porabe sredstev v določenem časovnem obdobju), da želi nemudoma zadovoljiti svoje potrebe in da jih ne zmore odlagati, kaže na to, da je skrbno in preudarno izvajal naloge skrbnika v smislu tretjega odstavka 239. člena DZ, v skladu s katerim je namen skrbništva tudi zavarovanje premoženjskih in drugih pravic ter koristi posameznikov. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o tem, da se predlagateljici za skrbnika postavi nasprotni udeleženec CSD (II. točka izpodbijanega sklepa), pravilna (64. člen ZNP-1).

11Predlagateljica v pritožbi nasprotuje tudi obsegu nalog imenovanega skrbnika (III. točka izreka izpodbijanega sklepa). V tej zvezi navaja, da je znala v preteklosti sama poskrbeti za svoje pravice v sodnih in upravnih postopkih in da jo nasprotni udeleženec ne zastopa po njenih željah. Pritožbeno sodišče poudarja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da so pogoji za delno postavitev za skrbništvo podani, zato je bilo treba ( v skladu z drugim odstavkom 262. člena DZ) v sklepu o postavitvi pod skrbništvo določiti tudi obseg skrbnikovih obveznosti in pravic. Pritožbeno sodišče nadalje pojasnjuje, da morebitno preteklo neupoštevanje predlagateljičinih želja s strani nasprotnega udeleženca (tudi glede tega, kdo jo bo v sodnih postopkih zastopal kot pooblaščenec), avtomatično ne predstavlja ovire za to, da nasprotni udeleženec tudi v bodoče kot skrbnik ne bi mogel zastopati predlagateljice v sodnih in upravnih postopkih. Kajti skrbnikovo preteklo neupoštevanje predlagateljičinih (varovankinih) želja glede tega, kdo jo bo v sodnih postopkih zastopal kot pooblaščenec, je lahko tudi način zavarovanja premoženjskih in drugih pravic varovanke v smislu tretjega odstavka 239. člena in v smislu 245. člena DZ.

12Predlagateljica v pritožbi nadalje nasprotuje temu, da v enem letu od izdaje izpodbijanega sklepa ne sme predlagati prenehanja skrbništva (IV. točka izreka izpodbijanega sklepa). Pri tem navaja, da nihče ne ve, kako se bo skrbništvo izvajalo s strani nasprotnega udeleženca, v kolikor pa bi nasprotni udeleženec pri izvajanju skrbništva hudo kršil njene pravice, ne bi bilo etično, da bi morala eno leto trpeti tega istega skrbnika, poleg tega pa nasprotni udeleženec kot skrbnik tudi ne bi podal soglasja za predčasno vložitev ponovnega predloga za prenehanje skrbništva. Pritožbeno sodišče izpostavlja določbo prvega odstavka 68. člena ZNP-1, v skladu s katero lahko sodišče v primeru, če zavrne predlog za prenehanje skrbništva, odloči, da se pred potekom določenega roka, ki ne sme biti daljši kot eno leto, ne more predlagati prenehanje skrbništva, če iz ugotovitev celotnega postopka izhaja, da v določenem roku ni mogoče pričakovati ozdravitve ali znatnega izboljšanja psihofizičnega stanja osebe, ki je bila postavljena pod skrbništvo. Glede na to, da je v predmetni zadevi sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo predlagateljičin predlog za prenehanje skrbništva, in glede na to, da iz 17. in 18. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa izhajajo razlogi, da v prihodnje ni mogoče pričakovati ozdravitve ali znatnega izboljšanja psihofizičnega stanja predlagateljice,² je pravilna odločitev sodišča prve stopnje o prepovedi ponovne vložitve istovrstnega predloga v roku enega leta (68. člen ZNP-1). Morebitne bodoče nepravilnosti pri opravljanju skrbništva, na katere se v pritožbi sklicuje pritožnica, predstavljajo bodoča negotova dejstva, ki na odločitev sodišča prve stopnje ne morejo vplivati.³ Če bodo v bodoče nastopili razlogi za razrešitev skrbnika, se lahko le-ti uveljavljajo v postopku po 67. členu ZNP-1.

O pritožbi nasprotnega udeleženca

13Nasprotni udeleženec s pritožbo izpodbija četrto alinejo III. točke izreka izpodbijanega sklepa, kjer je določeno, da je naloga imenovanega skrbnika, da skrbi za osebnost predlagateljice in sodeluje v postopkih za izboljšanje in ohranitev zdravja predlagateljice ter predlagateljico vzpodbuja k rednemu jemanju predpisane zdravstvene terapije. Pri tem izpostavlja, da se ta določitev njegovih nalog ne sklada s I. točko izreka izpodbijanega sklepa, ki določa obseg postavitve pod skrbništvo in kjer ni zaobsežena skrb za predlagateljičino osebnost, zaradi česar bi z opravljanjem teh nalog prekoračil svoja pooblastila.

14Pritožbeno sodišče poudarja, da je namen skrbništva za odrasle osebe a) varstvo njihove osebnosti, ki se uresničuje predvsem z urejanjem zadev, ki jih te osebe ne morejo narediti same, ter s prizadevanjem za zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje (drugi odstavek 239. člena DZ) in b) zavarovanje premoženjskih in drugih pravic ter koristi posameznikov (tretji odstavek 239. člena DZ). Zakonodajalec je v predlogu DZ v zvezi z določbo drugega odstavka tega člena pojasnil, da besedilo te določbe v večji meri poudarja, da skrbnik varovanca ni dolžan imeti pri sebi in osebno skrbeti za njegovo vsakodnevno nego in varstvo, temveč je njegova naloga predvsem poskrbeti za ustrezno oskrbo osebe varovanca (npr. v domu za ostarele, v zavodu) in za zdravljenje, ki bo odpravilo vzroke za postavitev skrbnika, ter varovanca s tem usposobilo za samostojno življenje in delo; skrbnik je dolžan spoštovati osebnost varovanca, zato mu mora omogočiti, da si v okviru preostalih sposobnosti, če je sposoben razumeti pomen in posledice svojih odločitev, oblikuje svoje življenje v skladu z lastnimi željami in predstavami.⁴ Obveznosti skrbnika odrasle osebe so podrobneje določene v določbah 245. in 264. člena DZ. Prva določa, da skrbnik zastopa varovanca, vestno skrbi za njegovo osebnost, pravice in koristi in skrbno upravlja njegovo premoženje. Druga pa določa, da mora skrbnik v okviru svojih obveznosti in pravic skrbeti tudi za varovančevo osebnost, upoštevati pri tem vzroke, zaradi katerih je bila oseba postavljena pod skrbništvo, ter si prizadevati za izvajanje zdravstvenih ukrepov za odpravo teh vzrokov in varovančevo usposobitev za samostojno življenje in delo; varstvo varovančeve osebnosti zahteva, da skrbnik varovancu v okviru njegovih sposobnosti omogoči oblikovati življenje po lastnih željah in predstavah. Zakonodajalec je določbo 264. člena DZ razlagal v smeri, da se skrbnikovo varstvo varovanca kaže predvsem v spodbujanju ustreznih zdravstvenih terapij, ki bodo odpravile vzroke za postavitev pod skrbništvo in varovancu zopet omogočile samostojno življenje in delo, pa tudi v zagotavljanju možnosti, da bo tudi oseba, ki ima skrbnika, v okviru svojih sposobnosti še naprej lahko oblikovala svoje življenje po lastnih željah in predstavah.⁵

15Glede na navedeno nasprotni udeleženec nima prav, ko v pritožbi zatrjuje, da bi skrbnik s skrbjo za varovankino osebnost prekoračil svoja pooblastila, saj je varstvo varovančeve osebnosti izrecno določeno kot naloga skrbnika v zgoraj citiranih zakonskih določbah. Prav tako pritožba nima prav v delu, ki se nanaša na skrbnikovo nalogo vzpodbujanja predlagateljice k rednemu jemanju predpisane zdravstvene terapije, saj je bil ravno namen zakonodajalca (kot izhaja iz predloga zakona), da se določba 264. člena DZ tolmači v smeri, da se skrbnikovo varstvo varovanca kaže predvsem v spodbujanju ustreznih zdravstvenih terapij. Ima pa pritožba prav, da ni zakonske podlage za to, da se med naloge skrbnika uvrsti njegovo sodelovanje v postopkih za izboljšanje in ohranitev zdravja predlagateljice. Kot izhaja iz obrazložitve predloga zakona, je treba določbo 239. člena DZ tolmačiti v smislu, da skrbnik ni dolžan imeti varovanca pri sebi in osebno skrbeti za njegovo vsakodnevno nego in varstvo, temveč si mora zgolj prizadevati za njegovo zdravljenje. Prizadevanje za predlagateljičino zdravljenje pa je že zajeto v dikciji izpodbijanega sklepa, ki se nanaša na vzpodbuja predlagateljice k rednemu jemanju predpisane zdravstvene terapije. Zgolj v tem delu je pritožba nasprotnega udeleženca utemeljena.

16Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da niso podane uradno upoštevne postopkovne kršitve (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Zato je pritožbi nasprotnega udeleženca delno ugodilo in delno spremenilo sklep sodišča prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), v preostalem izpodbijanem, a nespremenjenem, delu kot neutemeljeno zavrnilo njegovo pritožbo, pritožbo predlagateljice pa v celoti zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

17Predlagateljica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške (40. člen ZNP-1 v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Nasprotni udeleženec pritožbenih stroškov ni priglasil, zato je odločitev o njih odpadla.

¹ Za skrbnika se v skladu z 240. členom DZ imenuje oseba, ki ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje obveznosti skrbnika, in ki privoli, da bo skrbnik. V 241. členu DZ pa je določeno, da skrbnik ne more biti oseba:ki ji je odvzeta starševska skrb;ki ni poslovno sposobna;katere koristi so v navzkrižju s koristmi varovanca;ki je z varovancem sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju;katere zakonec ali zunajzakonski partner je z varovancem sklenil pogodbo o dosmrtnem preživljanju;od katere, glede na njene osebne lastnosti ali razmerja z varovancem ali njegovimi starši, ni mogoče pričakovati, da bo pravilno opravljala skrbniške obveznosti.
² Tam sodišče prve stopnje povzema ugotovitve izvedenca, da predlagateljica boleha za psihoorganskim sindromom, organsko osebnostno motnjo in epilepsijo, da je epilepsija povzročila trajne poškodbe možganov, zato je potrebna simptomatska terapija (blaženje simptomov), da je zaradi trajne poškodbe možganov prognoza slaba in je z leti pričakovati poslabšanje oziroma ni pričakovati izboljšanja.
³ Sodišče odloča na podlagi dejstev, ki so nastala do zaključka zadnjega naroka na sodišču.
⁴ Glej Predlog Družinskega zakonika, prva obravnava, str. 210-211.
⁵ Glej Predlog Družinskega zakonika, prva obravnava, str. 215.