VSL Sklep II Kp 41625/2016

Pritožbi zagovornika obtoženega A. A. se ugodi in se sklep razveljavi.

1Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom na podlagi prvega odstavka 302. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zagovornika obtoženega A. A., odvetnika mag. B. B., denarno kaznovalo v znesku 2.000,00 EUR.

2Zoper sklep je zagovornik iz razlogov po 1., 2. in 3. točki 370. člena ZKP vložil pritožbo s predlogom, da Višje sodišče v Ljubljani izpodbijani sklep razveljavi.

3Pritožba je utemeljena.

4Po preizkusu razlogov izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih navedb in proučitvi podatkov spisa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje postopalo nepravilno, ko je obtoženčevega zagovornika denarno kaznovalo.

5Zagovornik v pritožbi navaja, da okoliščina, da je zapustil obravnavo, ne pomeni motenja reda glavne obravnave. Motenje reda na glavni obravnavi namreč predpostavlja, da bi bil na obravnavi navzoč, ne pa, da jo je zapustil, saj obravnave, na kateri ni bil navzoč, ne more motiti. S sklicevanjem na judikat VSH v zadevi 35/91 z dne 26. 3. 1991, ki pojasnjuje, da senat obtoženčevega zagovornika ne more kaznovati zaradi motenja glavne obravnave, če jo slednji v znak protesta zapustil, podaja mnenje, da sam odhod z obravnave ne pomeni motenja glavne obravnave, saj ne gre za neposredno motenje miru, niti ne za „nepokoravanje“ ukazom predsednika senata za vzdrževanje reda, temveč je lahko samo razlog, da zagovornik nosi stroške, povzročene s preložitvijo obravnave v smislu prvega odstavka 97. člena ZKP. Sklicuje se na vsebino zapisnika v obravnavani zadevi z dne 10. 3. 2022, iz katerega izhaja razlog njegovega odhoda iz sodne dvorane in dejstvo, da je sodnici že predhodno pisno predlagal preložitev naroka za glavno obravnavo za dne 10. 3. 2022, z obrazložitvijo, da je vabljen na naroke v drugih zadevah, kar je izkazal z vabili, s čimer je pojasnil svoj izostanek ter izostanek njegove stranke, ki se je morala udeležiti naroka za zavarovanje dokazov v nujni kazenski zadevi pred Okrožnim sodiščem v Kopru X K 62515/2018, v kateri je odrejen omejevalni ukrep ter začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi, ki je bil razpisan prav tako ob isti uri. Pojasnjuje, da je bilo iz navedenega povsem jasno, da se tudi obtoženec ne more udeležiti obravnave v Ljubljani in da nadaljevanje obravnave ne bo mogoče. Na narok je iz korektnosti in iz spoštovanja do sodišča pristopil, ker ga je sodnica obvestila, da ga bo kljub navedenim razlogom opravila, je pa po oklicu zadeve še enkrat ustno pojasnil razloge za svojo odsotnost, odsotnost obtoženca ter opozoril sodnico, tudi na to, da bi njeno morebitno nadaljevanje obravnave z zaslišanjem izvedenke v položaju, ko je obramba sodno izvedensko mnenje prejela praktično tik pred razpravo (izvedensko mnenje je zagovornik obtoženca prejel dva dni pred narokom, obtoženec pa en dan pred razpisano obravnavo), tudi če ne bi bilo drugih utemeljenih razlogov za preklic in preložitev obravnave, predstavljalo nepotrebno in grobo kršitev pravic obrambe.

6Skladno s prvim odstavkom 302. člena ZKP predsednik senata zagovornika, če na glavni obravnavi moti red ali se ne pokori njegovim ukazom glede vzdrževanja reda, najprej opomni; če opomin ne zaleže, ga sme senat kaznovati z denarno kaznijo, določeno v prvem odstavku 78. člena ZKP. Predsednik senata torej v primeru, da zagovornik moti red v sodni dvorani, zagovornika najprej opomni oziroma ga pozove k miru, če pa slednji opozoril predsednika senata ne upošteva in nadaljuje z neprimernim obnašanjem ali povzroča nered oziroma nemir v sodni dvorani in s tem ogroža potek glavne obravnave, ga lahko senat denarno kaznuje.

7Sodišče prve stopnje je v 6. točki izpodbijanega sklepa pojasnilo, da je zagovornik na naroku za glavno obravnavo 10. 3. 2022 posegel v delo sodišča s tem, ko ni počakal na oceno sodnice, ali so izpolnjeni pogoji za opravo naroka za glavno obravnavo, temveč sam namesto sodišča ocenil, da pogojev za glavno obravnavo ni, in brez dovoljenja sodnice posameznice zapustil sodno dvorano, preden bi sploh lahko sprejela odločitev v zvezi z izvedbo naroka za glavno obravnavo. Nadalje pa obrazložilo, da je navedeno ravnanje obtoženčevega zagovornika mogoče oceniti kot motenje reda na glavni obravnavi po prvem odstavku 302. člena ZKP, saj je zagovornik s tem odvzel vsakršno možnost, da sodišče odloči o nadaljnjem poteku postopka (pri čemer so bili do odhoda zagovornika izpolnjeni vsi formalni pogoji za nadaljevanje glavne obravnave v obtoženčevi nenavzočnosti iz tretje ga odstavka 307. člena ZKP – 7. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa) in se sklicevalo na sklep Ustavnega sodišča U-I-226/01 z dne 14. 11. 2002, ki je pojasnilo, da je pristojnost izreka redovne kazni po določbi 302. člena ZKP dana sodišču z namenom, da zagotovi nemoten potek in izvedbo glavne obravnave.

8Sodišče druge stopnje se s podano oceno prvostopenjskega sodišča ne strinja. Za motenje reda gre le tedaj, ko udeleženec v postopku s svojim dejanjem ali opustitvijo onemogoča potek postopka, kot je določen v zakonu.¹ Motenje reda v sodni dvorani je torej vsako neprimerno vedenje in govorjenje, ki lahko povzroči nered in bi lahko ogrožalo potek glavne obravnave po določbah od 318. člena ZKP do 351. člena ZKP. V navedenih primerih ima senat v skladu s prvim odstavkom 302. člena ZKP za zagotovitev nemotene izvedbe glavne obravnave, ohranjanje dostojanstva in avtoritete sodišča, vso pravico, da motečega zagovornika denarno kaznuje. V obravnavanem primeru pa se zagovorniku ne očita opisanega ravnanja, temveč zgolj da je zapustil sodno dvorano, preden je sodnica ocenila, ali so podani pogoji za izvedbo glavne obravnave.

9Za presojo obravnavane zadeve so relevantna naslednja dejstva, ki izhajajo iz spisovnih podatkov:

- sodišče je na naroku za glavno obravnavo dne 23. 12. 2021, na katerem sta bila prisotna tudi zagovornik in obtoženec, določilo nove datume narokov, in sicer 10. 2. 2022, 17. 2. 2022, 24. 2. 2022, 3. 3. 2022, 10. 3. 2022 in 17. 3. 2022;

- zaradi izdelave izvedenskega mnenja sodne izvedenke ekonomske stroke mag. C. C. (odredba z dne 13. 1. 2022) so bili 24. 1. 2022 preklicani naroki za dne 10. 2. 2022, 17. 2. 2022 in 24. 2. 2022 ;

- sodišče je 4. 2. 2022 podaljšalo rok za izdelavo izvedenskega mnenja za 15 dni, to je do 28. 2. 2022 in o tem obvestilo vse udeležence postopka;

- sodišče je 25. 2. 2022 preklicalo narok za glavno obravnavo, razpisan za dne 3. 3. 2002 in o tem obvestilo vse udeležence postopka z navedbo razloga: zaradi izdelave izvedenskega mnenja;

- sodišče je od sodne izvedenke prejelo izvedensko mnenje (list. št 2975-2993) dne 1. 3. 2022 in o prispetju izvedenskega mnenja obvestilo zagovornika (dne 3. 3. 2022) ter tudi, da bo na naroku, razpisanem za dne 10. 3. 2022, zaslišalo sodno izvedenko;

- zagovornik je prejel izvedensko mnenje dne 8. 3. 2022;

- zagovornik je s pisno vlogo z dne 8. 3. 2022 zaprosil sodišče za preklic naroka, razpisanega za dne 10. 3. 2022, in navedel, da je šele 8. 3. 2022 prejel izvedensko mnenje mag. C. C. in ga zaradi kratkega roka ne bo uspel vročiti obtožencu, niti ga ne bo mogel preučiti in se pripraviti na zaslišanje izvedenke ter še, da ima istega dne ob isti uri razpisani še dve obravnavi, zaradi česar se naroka ne bo mogel udeležiti; prošnji je priložil tudi dokazili o drugih dveh obravnavah;

- sodišče je zagovornika dne 9. 3. 2022 preko elektronske pošte obvestilo, da naroka ne bo preklicalo, saj je bil določen že 23. 12. 2022, glede časa preučitve izvedenskega mnenja pa je še navedlo, da je bil že dne 3. 3. 2022 obveščen o tem, da jima je bilo po pošti posredovano izvedensko mnenje in da bo izvedenko zaslišalo na naroku dne 10. 3. 2022 ter izvedlo tudi dokaz z branjem določenih listin;

- na narok dne 10. 3. 2022 so pristopili obtoženčev zagovornik, državna tožilka D. D., zastopnik obtožene pravne osebe E. E., njegov zagovornik odvetnik F. F. in izvedenka C. C.

- iz zapisnika naroka za glavno obravnavo z dne 10. 3. 2022 izhaja naslednje: po oklicu glavne obravnave in naznanitvi predmeta kazenskega postopka, med ugotavljanjem navzočnosti vabljenih, je zagovornik pojasnil razloge izostanka njegove stranke z naroka, navedel dejstvo, da je ob isti uri istega dne obtoženec vabljen še na drug narok v kazenski zadevi pred Okrožnim sodiščem v Kopru, ki je nujna zadeva, da ima tudi sam ob isti uri razpisano drugo obravnavo; da je o tem predhodno obvestil sodišče in predložil dokazila o vabilih v drugih kazenskih zadevah; pojasnil, da je prejel izvedensko mnenje dva dni pred narokom, torej 8. 3. 2022, njegova stranka pa 9. 3. 2022; da v tako kratkem roku in glede na vse obveznosti, ki jih ima ne more preučiti mnenja in se do njega opredeliti ter se pripraviti na narok za zaslišanje izvedenke; da šteje obvestilo sodnice po elektronski pošti, da bo narok kljub temu opravila, kot nepotrebno in grobo kršitev obrambe; da je navedel, da se mora naroka udeležiti v drugi kazenski zadevi, obtožencu pa ni mogoče soditi v njegovi nenavzočnosti in da je nato zapustil sdodno dvorano; po odhodu zagovornika je sodnica vnesla v zapisnik še (kar so se pogovarjali pred odhodom zagovornika iz sodne dvorane), da je zagovornika spomnila na njegov telefonski klic (datuma se ni spomnila), v katerem jo je spraševal, ali bo sodišče preklicalo tudi obravnavo za dne 10. 3. 2022, ter da je tedaj navedla, da zaenkrat ne, da bo pa to glede na to, da je to odvisno od predložitve izvedenskega mnenja ugotovila najkasneje do naslednje srede, to pa je bila sreda pred tednom dni.

10Namen določbe prvega odstavka 302. člena ZKP ni preprečiti izvrševanja pravic udeležencev v postopku, temveč zagotoviti tako izvedbo postopka, ki bi omogočila uresničitev teh pravic vsem udeležencem postopka.² Iz zgoraj povzetih dejstev in okoliščin sodišče druge stopnje ugotavlja, da je zagovornik s tem, ko je izjavil, da bi nadaljevanje naroka z zaslišanjem sodne izvedenke predstavljalo nepotrebno in grobo kršitev pravic obrambe in da obtožencu ni moč soditi v njegovi nenavzočnosti, zgolj predstavil svoje stališče o tem, zakaj meni, da ni pogojev za opravo glavne obravnave in da je iste razloge obrazložil predhodno v pisni vlogi, zaradi česar je pričakoval preklic naroka.

11Sodišče druge stopnje pritrjuje navedbam prvostopenjskega sodišča, da je zagotavljanje navzočnosti vseh procesnih udeležencev na narokih temeljna predpostavka postopka in da izostanki z narokov nižajo uspešnost sodišča in krnijo ugled ter avtoriteto sodišča, vendar ob tem pripominja, da lahko sodišče ugled in avtoriteto ohranja tudi z dejanskim upoštevanjem vlog vseh udeležencev v kazenskem postopku in kritičnim zavedanjem, da je zagovornikova funkcija v kazenskem postopku predvsem zagotavljanje učinkovite obrambe. Kot že zgoraj pojasnjeno, je zagovornik v okviru obrambe in varovanja procesnih pravic svoje stranke sodišču zgolj predstavil svoje stališče o tem, zakaj meni, da ni pogojev za opravo glavne obravnave, zaradi česar je zapustil sodno dvorano. Sam odhod zagovornika iz sodne dvorane, ker obtožencu ni moč soditi v njegovi nenavzočnosti, kar je sodišču pojasnil že v pisni vlogi, ne da bi počakal na sodničino oceno, ali so podani pogoji za opravo naroka za glavno obravnavo, ob dejstvu, da je pojasnil tudi, da je ob isti uri vabljen še v drugi kazenski zadevi, nikakor ne predstavlja takšnega posega v delo sodišča, ki bi pomenilo motenja reda na glavni obravnavi v skladu z določbo 302. člena ZKP, sploh pa takšnega ravnanja ni moč denarno kaznovati, kot je to zmotno zaključilo sodišče prve stopnje.

12Glede na povedano so zagovornikove pritožbene navedbe, da s svojim ravnanjem ni motil reda na glavni obravnavi, utemeljene. Sodišče druge stopnje še dodaja, da bi lahko sodišče prve stopnje v primeru odhoda zagovornika iz sodne dvorane brez dovoljenja sodišča, slednjemu kvečjemu naložilo v plačilo stroške preložitve glavne obravnave skladno s prvim odstavkom 94. člena ZKP, če bi ugotovilo, da so za to izpolnjeni pogoji.

13Odločitev prvostopenjskega sodišča, da denarno kaznuje zagovornika, ni utemeljena, zato je sodišče druge stopnje zagovornikovi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo kot neutemeljen.

¹ Sklep Ustavnega sodišča RS U-I-226/01 z dne 14. 11. 2022, točka 8.
² Prav tam.