VSL Sodba II Cp 1461/2022

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo 305,00 EUR s pripadki, zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije.

2Odločitev sodišča z laično pritožbo izpodbija tožeča stranka. V obrazložitvi navaja, da na računu jasno piše, kaj so stranki zaračunali in sicer stroške za urejanje kredita v tujini. Če se datum podpisa pogodbe ni ujemal, bi sodišče moralo pozvati tožečo stranko, da svoje navedbe dopolni.

3Pritožba ni utemeljena.

4Iz listinske dokumentacije v spisu sledi, da je zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine dolžnik (tožena stranka) ugovarjal pasivno legitimacijo, ker ni v pogodbenem odnosu s tožečo stranko. Sodišče je v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine ugovoru dolžnika ugodilo in odločilo, da se bo postopek nadaljeval kot pravdni postopek in tožečo stranko opozorilo, da mora navesti in predlagati dokaze v osemdnevnem roku. Stranke so bile opozorjene, da sodišče lahko brez razpisa naroka izda odločbo v sporu majhne vrednosti, če po prejemu odgovora na tožbo ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa v tožbi, ali v odgovoru na tožbo, oziroma pripravljalnih vlogah, ne bo zahteval izvedbe naroka (drugi odstavek 454. člena ZPP).

5Sodišče je izdalo izpodbijano sodbo in se pri tem sklicevalo na prvi in drugi odstavek 454. člena ZPP. Ugotovilo je, da zahtevek ne presega 2.000,00 EUR in da zato poteka postopek po določilih ZPP za spor majhne vrednosti (442. člen ZPP).

6V 11. do 14. točki obrazložitve izpodbijane sodbe je prepričljivo in razumljivo obrazložilo, zakaj ocenjuje, da so trditve tožeče stranke tako pomanjkljive in konfuzne, da ni zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu, da toži pravo osebo. Datumi na listinah, ki jih je predložila se niso ujemali s trditvami tožeče stranke. Listine, ki jih je predložila so se glasile na dve različni osebi in podobno. Zato se tudi pritožbeno sodišče pridružuje zaključku sodišča prve stopnje, da materialnopravna pasivna legitimacije tožene stranke v tem postopku ni izkazana. Res je, da je tožeča stranka izdala račun na katerem je kot dolžnik naveden toženec, vendar je to enostranska listina, datirana na dan 2. 12. 2020. Tožeča stranka je sicer predložila tudi pogodbo o poslovnem sodelovanju, v kateri je navedeno ime A. A., z datumom 30. 12. 2020, v katerem je navedeno, da bo za opravljeno storitev po pogodbi izdan račun, kar pomeni, da pogodba z dne 30. 12. 2022 ne more biti podlaga za izdajo računa za dne 2. 12. 2020.

7Ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo tistih absolutno bistvenih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).