VSK Sklep II Ip 251/2022

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v nov postopke.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za nadaljevanje postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Novi Gorici odločilo, da se dolžnikova nepremičnina z ID znakom 0000 65/1 izroči kupcu Občini A. Po pravnomočnosti sklepa pa je odredilo vknjižbo lastninske pravice za kupca in izbris vseh pravic in bremen, kot je navedeno v sklepu o domiku.

2Zoper sklep se pritožuje dolžnik in vztraja, da druga spletna javna dražba ni bila izvedena na zakonit način. Dolžniku namreč na njegov naslov ni bil vročen niti sklep o izvršbi niti nadaljnji sklepi. V spisu ni niti vročilnice z dne 5.2.2020 niti vročilnice z dne 4.11.2020. Sodišče ne pojasni, zakaj šteje, da so bili sklepi vročeni pravilno in kateri je pravi dolžnikov naslov. Sklep je zato po mnenju dolžnika najmanj neobrazložen. Dolžnik sodnih pisanj ni nikoli prejel, prav tako ni nikoli prejel obvestil o teh pisanjih. Ker ni bil obveščen o postopku VL 8501/2020, ni bil dolžan obveščati o spremembi naslova. Tudi sicer se je o novem naslovu za vročanje dogovoril z vodjo pošte B. Iz spisovnih podatkov je mogoče ugotoviti, da je sodišče pisanja vročalo na naslov C., pravi naslov pa je že od 10.12.2021 dalje D. Ker sodišče ni pravilno vročilo dolžniku odredbe o prodaji, je bila kršena njegova pravica do izjave v postopku in s tem tudi do uveljavljanja ostalih pravic, ki jih ima po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Ne drži, da v spisu ni nobene listine, na podlagi katere bi sodišče lahko podvomilo o pravem naslovu, saj je v spisu zemljiškoknjižni izpisek. Pooblaščenka dolžnika je na naroku 6.4.2022 pozvala sodišče, da postopa skladno z določbo prvega odstavka 189. člena ZIZ, vendar sodišče tega ni upoštevalo. Sodišče pogojev za začetek dražbe ne sme razlagati šele v sklepu o izročitvi, zato so tovrstne navedbe v sklepu neupoštevne. Iz spisovnega gradiva tudi ne izhaja, da bi bila odredba o javni draži objavljena na oglasni deski sodišča že 1.2.2022, ko naj bi bila tudi poslana upniku in dolžniku. Kot prvo je bila odredba upniku in dolžniku poslana šele 3.2.2022, na spletni strani pa je bila objavljena 2.2.2022. Od odredbe tako ni minilo najmanj 30 dni, kot to zahteva zakon. Ne drži navedba sodišča, da naj dolžnik ne bi imel resnega namena poplačati upnika. O izvršilnem postopku VL 8501/2020 sploh ni bil obveščen, obveznost iz zadeve VL 20507/2019 pa je že v celoti poplačana (istemu upniku). Če bi bil obveščen o spletni dražbi, bi poplačal tudi upnika v zadevi VL 8501/2020. Dolžnik je zgolj po golem naključju izveden za dražbo nekaj dni pred njeno izvedbo, tako da ni imel časa pregledati zadevo, preveriti obstoj terjatve in poplačati terjatev, oziroma se z upnikom dogovoriti o poplačilu. Dolžnika je šele 3.3.2022 pooblaščenka upnika Intergames obvestila, da je k zadevi VL 8501/2020 pristopilo več upnikov, v tako kratkem času pa s temi upniki ni mogel doseči dogovora o odlogu plačila. V zvezi z obvestilom o opravljeni vročitvi odredbe z dne 31.1.2022 (ki ga dolžnik nikoli ni prejel) pa še navaja, da na pošti E. nikoli ni imel poštnega predala, na pošti B. pa ga je imel do 10.12.2021. Pošta torej pisanj ni pravilno vročala. Tudi če bi šteli, da je bila vročitev pravilna, pa od nje ni minilo zakonsko zahtevanih 15 dni (drugi odstavek 280. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP; v zvezi s 15. členom ZIZ). Če bi vabilo in mnenje sodnega izvedenca prejel pravočasno, bi sodišču lahko dokazoval, da je cenitev prenizka in bi predlagal novo ugotovitev vrednosti nepremičnine (podobne nepremičnine se prodajajo po ceni 80,00 ali 82,00 EUR/m², predmetna nepremičnina pa je bila ocenjena na 60,00 EUR/m². S prodajo je bil tako dolžnik oškodovan vsaj za 56.705,00 EUR. Prodaja dolžnikove nepremičnine na javni dražbi ni bila nujna, saj bi dolžnik v dogovoru z upniki svoje terjatve poplačal.

3Pritožba je utemeljena.

4Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da drži pritožbeni očitek, da je bila odredba o prodaji objavljena na spletni strani sodišča 2.2.2022 ob 10.05 uri. Po določbi šestega odstavka 181. člena ZIZ mora od objave odredbe o prodaji na spletni strani do javne dražbe preteči 30 dni, kar pomeni, da je dražba lahko razpisana 31. dan. V ZIZ vprašanje štetja rokov ni posebej urejeno, zato je treba uporabiti določbe ZPP. Če je rok določen po dnevih, se ne všteje dan vročitve ali sporočitve oziroma dan dogodka, od katerega je treba šteti rok, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan (drugi odstavek 111. člena ZPP). To pomeni, da do začetka dražbe 4.3.2022 še ni poteklo 30 dni od objave odredbe o prodaji, kot to pravilno opozarja pritožba in da so bile torej pri izvedbi dražbe nepravilnosti, zaradi česar je pritožba utemeljena.

5Ugotovljena nepravilnost je tudi sicer vplivala na položaj dolžnika. V pritožbi je namreč trdil, da bi v primeru, da bi imel dovolj časa, pravočasno podal ugovor glede vrednosti nepremičnine, ki se je prodajala in je bila po njegovem mnenju ocenjena bistveno prenizko¹. V odredbi o prodaji je bil določen rok najkasneje 8 dni pred izvedbo spletne dražbe, v katerem lahko stranke predlagajo novo ugotovitev vrednosti, in sicer tako, da priložijo mnenje cenilca in z mnenjem verjetno izkažejo, da se je vrednost bistveno spremenila. Povedano pomeni, da so prekratki roki vplivali na možnost sodelovanja dolžnika v postopku prodaje, zato je bila po mnenju pritožbenega sodišča kršena tudi dolžnikova pravica do izjave².

6Pritožbeno sodišče je na podlagi povedanega pritožbi ugodilo in sklep razveljavilo, zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v katerem bo moralo ponoviti spletno dražbo.

7Pritožbeno sodišče še dodaja, da drži ugotovitev sodišča, da v spisu pred objavo odredbe o prodaji ni nobene listine, na podlagi katere bi sodišče lahko podvomilo v pravi naslov dolžnika (zlasti ne na vročilnicah), prav tako v zemljiški knjigi zaradi načela vrstnega reda še ni bila izvedena nobena od zaznamb izvršbe³, je pa bil na podlagi določbe 145. člena ZPP dolžnik dolžan sodišču sporočiti spremembo naslova. Ker je ni, se vročanje izvede tako, da se objavi na sodni deski. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje je bila odredba o prodaji objavljena na sodni deski sodišča 1.2.2022. Vročitev je bila torej opravljena pravilno in sicer se pisanje šteje za vročeno 9.2.2022.

¹ Vrednost nepremičnine je bila ugotovljena s sklepom z dne 4.6.2021 na podlagi cenitve iz aprila 2021, torej skoraj leto dni pred prodajo.
² Ni pa utemeljen razlog, da bi poplačal svoje obveznosti, če bi vedel za razpisano dražbo, saj je imel za to dovolj časa od njihove zapadlosti, oziroma najmanj od pravnomočnosti sklepov o izvršbi.
³ Po izvršitvi zaznambe zemljiškoknjižno sodišče o tem obvesti izvršilno sodišče.