UPRS Sodba III U 20/2022-15

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške tega postopka.

1Z odločbo Bpp 772/2021 z dne 15. 12. 2021 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) je toženka zavrgla prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP), ki jo je dne 22. 11. 2021 vložil tožnik.

2Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik v navedeni, po svojem odvetniku vloženi prošnji (v nadaljevanju: predmetna prošnja) navajal, da BPP potrebuje tudi za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem druge stopnje v zadevi, ki se na Okrožnem sodišču v Kopru vodi pod opr. št. I K 59478/2021 (v nadaljevanju: zadeva I K 59478/2021), saj se je treba pritožiti zoper priporni sklep (v zadevi je izdanih več takšnih sklepov). Kot izvajalca BPP je predlagal odvetnika A. A. Toženka povzame določbe drugega odstavka 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) in 4. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) ter pojasnjuje, da mora skladno z njimi po prejemu prošnje najprej preizkusiti, ali prošnja izpolnjuje formalne pogoje za obravnavo; če teh pogojev ne izpolnjuje, se zavrže. Predmetna prošnja je v delu, ki se nanaša na pravno svetovanje in zastopanje na drugi stopnji v kazenski zadevi I K 59478/2021 enaka tožnikovi prošnji z dne 7. 11. 2021, o kateri je bilo že odločeno z odločbo Bpp 717/2021 z dne 18. 11. 2021 (v nadaljevanju: odločba Bpp 717/2021). S to je bila prošnja v delu, ki se nanaša na pravno svetovanje in zastopanje na drugi stopnji v postopku I K 59478/2021, zavrnjena kot preuranjena, saj se postopek na prvi stopnji še ni zaključil in še niso izpolnjeni pogoji za nadaljevanje postopka na drugi stopnji. Kot poudarja toženka, pa v obseg BPP, dodeljene po odločbi Bpp 717/2021, spadajo tudi pritožbe zoper sklepe, izdane v kazenskem postopku pred sodiščem prve stopnje, zoper katere je dopustno redno pravno sredstvo. V konkretni zadevi je bil torej že voden postopek in sprejeta odločitev, podlaga, na katero se opira predmetna prošnja, pa se ni spremenila, zato o prošnji ni dopustno še enkrat odločati in jo je toženka zato na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavrgla.

3Tožnik je zoper izpodbijano odločbo vložil tožbo v upravnem sporu iz razlogov nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitev določb postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in odloči, da se v celoti ugodi tožnikovi prošnji za BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem druge stopnje v zadevi I K 59478/2021 in (kot) oprostitev stroškov sodnega postopka, oziroma podrejeno, da se zadeva vrne v ponovno odločanje toženki, kot izvajalca BPP pa se določi odvetnika A. A. Tožnik tudi zahteva, da mu toženka plača stroške upravnega spora, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4V tožbi poudarja, da izpolnjuje materialni pogoj za dodelitev BPP, saj mu je bila BPP v drugih postopkih že odobrena, ter navaja, da je toženka doslej zavrnila vse njegove prošnje za BPP za zastopanje pred sodiščem druge stopnje v zadevi I K 59478/2021, čeprav je izkazal, da potrebuje BPP za pritožbo zoper priporni sklep, o čemer bo odločalo sodišče druge stopnje (višje sodišče). Odločba o BPP se mora glasiti na zastopanje pred sodiščem druge stopnje (kot je toženka že odločala, npr. v odločbi Bpp 239/2021), sicer bo ta strošek moral nositi tožnik sam. Predmetna prošnja je bila podana za konkretno pritožbo zoper priporni sklep Okrožnega sodišča v Kopru I Ks 59478/2021 z dne 17. 11. 2021, ki je tudi bila vložena; v zadevi je bilo izdanih že več pripornih sklepov, zoper katere se je tožnikov zagovornik pritožil, toženka pa BPP za pritožbe noče odobriti, s čimer je tožniku kršena pravica do sodnega varstva. Ne drži, da v BPP po odločbi, kjer je BPP odobrena za zastopanje pred sodiščem prve stopnje, spadajo tudi pritožbe zoper priporne sklepe, saj organi za BPP prav s to formulacijo priznavanje stroškov za takšne pritožbe zavračajo. Tožnik nadalje navaja, da je vložil popolno vlogo za BPP, da mu prevod izpodbijane odločbe ni bil vročen (kršitev 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, v nadaljevanju: EKČP) ter da govori le osnove arabščine, danščine in kurdski jezik, zagovornik pa ga mora obiskovati v priporu in mu prevajati dokumente iz tujih jezikov v slovenščino. Opisuje svoje družinsko in socialno stanje ter povzema določbe ZBPP in Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre), relevantne za ugotavljanje materialnopravnega položaja prosilca. Zatrjuje še, da je bil očitno diskriminiran v primerjavi z upravičenci, ki jim je BPP v celoti odobrena in jim v dohodek ne štejejo otroških dodatkov in kmetijskih subvencij. Gre za kršitev določb 14. člena Ustave Republike Slovenije v zvezi s 1. členom ZBPP, po katerih prosilec za BPP ne sme biti diskriminiran zaradi nobene svoje osebne okoliščine, tudi ne zaradi stanu, kateremu pripada tožnik (da je brezposeln pek). Pripominja, da odločbi manjkajo razlogi, iz katerih je bila prošnja zavrnjena. Kot dokaze je v tožbi predlagal izpodbijano odločbo in svoje zaslišanje, pri čemer je tožbi poleg izpodbijane odločbe priložil svojo pritožbo z dne 23. 11. 2021 zoper zgoraj navedeni priporni sklep ter prvi dve strani odločbe Bpp 239/2021.

5Toženka je sodišču predložila spisa zadev Bpp 772/2021 in Bpp 717/2021, odgovora na tožbo pa ni podala.

6Sodni senat je s sklepom III U 20/2022-6 z dne 24. 2. 2022 na podlagi določb 3. alineje drugega odstavka in tretjega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) sklenil, da bo v zadevi odločal sodnik posameznik.

7Sodišče je v tem upravnem sporu za dne 17. 5. 2022 ob 13.30 razpisalo glavno obravnavo, na katero sta bila pravilno povabljena tožnik po pooblaščenem odvetniku in toženka, ki pa se glavne obravnave, ne da bi to opravičila, nista udeležila. Zato sodišče glavne obravnave ni opravilo ter je odločilo brez nje (tretji odstavek 58. člena ZUS-1) in s tem tudi brez izvajanja v tožbi predlaganega zaslišanja tožnika.

K I. točki izreka:

8Tožba ni utemeljena.

9Predmet presoje v tem upravnem sporu je z izpodbijano odločbo sprejeta odločitev o zavrženju prošnje za dodelitev BPP, ki jo je 22. 11. 2021 vložil tožnik. Glede na vsebino odločitve ter zakonsko ureditev po ZBPP in ZUP (katerega določbe je v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZBPP treba upoštevati v postopkih po ZBPP, če ta zakon ne določa drugače) izpodbijani akt sicer ni odločba, pač pa sklep, vendar zgolj nepravilno poimenovanje akta ni bistveno in podlage za njegovo odpravo ne daje.

10Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe in je razvidno iz spisov, ki se nanašajo na zadevo, je toženka predhodno, 18. 11. 2021 izdala odločbo Bpp 717/2021. Z njo je odločila, da se tožnikovi dne 7. 11. 2021 vloženi prošnji za dodelitev BPP ugodi in se mu dodeli redna BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v kazenski zadevi I K 59478/2021, in sicer od 8. 11. 2021 do vročitve sodbe prve stopnje (I. točka izreka navedene odločbe). Pod II. točko izreka iste odločbe je bilo odločeno, da se zavrne tožnikova prošnja za dodelitev BPP v obliki oprostitve plačila stroškov postopka ter za pravno svetovanje in zastopanje na drugi stopnji v kazenskem postopku I K 59478/2021. Pri tem se je toženka v obrazložitvi odločbe Bpp 717/2021 oprla na določbe drugega odstavka 28. člena ZBPP in zavrnilni del odločitve utemeljila s pojasnilom o preuranjenosti prošnje v tem delu, ker kazenski postopek na prvi stopnji še ni zaključen in tako še niso izpolnjeni pogoji za njegovo nadaljevanje na drugi stopnji. Glede dodelitve BPP v obliki oprostitve plačila stroškov postopka pa je navedla, da mora iz priloženih dokazil izhajati, da bodo prosilcu nastali stroški, kar iz spisa zaenkrat ne izhaja, zato je tudi v tem delu prošnja preuranjena. Za izvajanje z odločbo Bpp 717/2021 odobrene BPP je bil v III. točki njenega izreka določen odvetnik A. A. Odločba Bpp 717/2021, ki je po podatkih spisa pravnomočna, ni izpodbijana s tožbo v tem upravnem sporu (v tem postopku torej sodišče pravilnosti in zakonitosti navedene odločbe ne presoja).

11Kot nadalje izhaja iz izpodbijane odločbe, je tožnik 22. 11. 2021 vložil novo, tj. predmetno prošnjo za BPP. Z njo je, kot je razvidno iz prošnje s priloženim obrazcem BPP št. 1 v spisu Bpp 772/2021, uveljavljal dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve in druge stopnje ter kot oprostitev stroškov postopka v zadevi I K 59478/2021.

12Po presoji sodišča je toženka imela podlago, da je predmetno prošnjo zavrgla ob uporabi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, ki določa, da pristojni organ s sklepom zahtevo zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene obveznosti. Enako ravna organ tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

13Tožnik v postopku pred toženko ni izkazal ter niti ne zatrjuje, da bi mu bila v času izdaje izpodbijane odločbe v kazenskem postopku I K 59478/2021 že izdana in vročena sodba ali druga končna sodna odločba sodišča prve stopnje ter bi bili izpolnjeni pogoji za vložitev rednega pravnega sredstva zoper njo in za postopek s tem pravnim sredstvom pred sodiščem druge stopnje. S tega vidika se torej dejansko stanje in pravna podlaga v primerjavi s stanjem ob izdaji odločbe Bpp 717/2021 nista spremenila. Navedeno velja tudi v zvezi z zahtevo za dodelitev BPP v obliki oprostitve stroškov kazenskega postopka, saj glede tega tožnik v predmetni prošnji ni navedel nobenih novih dejstev in ne predložil novih dokazov (česar ob upoštevanju določb tretjega odstavka 20. člena in 52. člena ZUS-1 ni mogoče nadomestiti šele z navedbami v tožbi, ki so tudi sicer ostale posplošene in ob neudeležbi na glavni obravnavi tudi nedokazane). Toženka je torej ponovno prošnjo v navedenem delu utemeljeno zavrgla na podlagi določbe iz druge povedi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Tožnik se glede na obrazloženo ne more uspešno sklicevati, da gre za neupravičen poseg v njegovo pravico do sodnega varstva v kazenskem postopku. Sodišče pri tem še dodaja, da bo, ko bo kazenski postopek pred sodiščem prve stopnje zaključen, tožnik morebitno nadaljnjo BPP lahko uveljavljal z novo prošnjo; z novo (z novimi dejstvi in dokazi podprto) prošnjo pa lahko uveljavlja tudi dodelitev BPP v obliki oprostitve stroškov kazenskega postopka.

14V obravnavani zadevi pa je podana tudi podlaga za zavrženje predmetne prošnje, kolikor je tožnik z njo uveljavljal dodelitev BPP za zadevo I K 59478/2021 v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem prve stopnje ter pravnega svetovanja in zastopanja v zvezi s pritožbo zoper priporni sklep z dne 17. 11. 2021, pa tudi pritožbami zoper morebitne nadaljnje takšne sklepe sodišča prve stopnje v zadevi I K 59478/2021 v času do vročitve sodbe oziroma končne sodne odločbe sodišča prve stopnje. Pravna podlaga za zavrženje prošnje v tem delu je v prvi povedi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, po kateri se vložena zahteva s sklepom zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene obveznosti. V zvezi s tem je bistveno, da je toženka z odločbo Bpp 717/2021 pod I. točko izreka tožniku dodelila redno BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v kazenski zadevi I K 59478/2021, in sicer vse od 8. 11. 2021 do vročitve sodbe prve stopnje, pri čemer v izreku dodeljene BPP ni omejila le na pravno svetovanje in zastopanje v kazenskem postopku na prvi stopnji, kot npr. v zadevi, ki se je pri tukajšnjem sodišču obravnavala v upravnem sporu št. III U 17/2022. V I. točki je izrek odločbe Bpp 717/2021 formalno in materialno pravnomočen. Glede na vse navedeno je po presoji sodišča odločitev iz I. točke izreka omenjene odločbe utemeljeno razumeti tako, da v obseg dodeljene BPP spada tudi pravno svetovanje in zastopanje za pritožbe zoper sklepe kazenskega sodišča prve stopnje v zadevi I K 59478/2021 v času od 8. 11. 2021 do vročitve končne sodne odločbe sodišča prve stopnje. Takšno tolmačenje se sklada tudi z razlogi, s katerimi je bil utemeljen glede uveljavljanega pravnega svetovanja in zastopanja izdani zavrnilni del odločbe Bpp 717/2021. Pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z vloženo tožnikovo pritožbo z dne 23. 11. 2021 zoper priporni sklep z dne 17. 11. 2021, pa tudi morebitnimi pritožbami zoper nadaljnje priporne sklepe v času do zaključka kazenskega postopka pred sodiščem prve stopnje, je torej zajeto v dodeljeni BPP po odločbi Bpp 717/2021, kar pomeni, da bo na tej podlagi tožnik oziroma izvajalec BPP ob izpolnjenih ostalih pogojih lahko uveljavljal plačilo za opravljena takšna dejanja pravne pomoči (kar sledi tudi iz razlogov izpodbijane odločbe).

15Ker je bila z izpodbijano (čeprav napačno poimenovano) odločbo utemeljeno sprejeta procesna odločitev, kar pomeni, da niso podani formalni pogoji za vsebinsko obravnavanje predmetne prošnje, na odločitev nimajo vpliva tožbene navedbe, da tožnik izpolnjuje finančni in objektivni pogoj za dodelitev BPP. Te navedbe bi bile relevantne v primeru vsebinskega odločanja o prošnji, za kar pa pogoji iz opisanih razlogov niso izpolnjeni. Glede na obrazloženo tožnik tudi ne more uspeti z navedbami o drugačni praksi toženke oziroma drugih organov za BPP. Posplošeni in neizkazani pa so ostali tudi tožbeni očitki o kršitvi 14. člena Ustave v zvezi s 1. členom ZBPP: iz izpodbijane odločbe in spisov, ki se nanašajo na zadevo, namreč v ničemer ne izhaja, da bi toženko pri odločanju vodili motivi oziroma osebne okoliščine v zvezi s tožnikom, kot ta pavšalno namiguje.

16Podlage za odpravo izpodbijane odločbe tudi ne daje tožbena navedba, da tožniku ni bil vročen prevod te odločbe in da gre zato za kršitev 6. člena EKČP. Postopek odločanja o BPP se v skladu s prvim odstavkom 62. člena ZUP vodi v slovenskem jeziku: v tem jeziku se vlagajo vloge, pišejo odločbe, sklepi in druga pisanja ter opravljajo druga dejanja v postopku. V konkretnem primeru je bil postopek začet na prošnjo, ki jo je v imenu tožnika pisno v slovenskem jeziku vložil njegov odvetnik. V postopku pred toženko niso bila opravljena nobena ustna dejanja, pri katerih bi bil navzoč tožnik, da bi postopek moral spremljati po tolmaču. Toženka je skladno z ZUP izpodbijano odločbo izdala v slovenskem jeziku in jo vročila tožniku po pooblaščencu; da bi mu morala vročiti tudi prevod odločbe, iz zakona ne izhaja, tožnik pa od toženke tega tudi ni zahteval.

17Po vsem navedenem je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in da ima temelj v zakonu ter da v postopku, v katerem je bila izdana, ni bilo nepravilnosti, ki bi dajale podlago za njeno odpravo. Tožbo je zato kot neutemeljeno zavrnilo (63. člen ZUS-1).

K II. točki izreka:

18Odločitev o stroških upravnega spora temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

19Tožnik je hkrati s tožbo podal predlog za taksno oprostitev, zato sodišče še pojasnjuje, da se sodna taksa v tem upravnem sporu, glede na določbo šestega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) in na tej podlagi ustaljeno sodno prakso, ne plača. Ker je torej plačila sodne takse v tem upravnem sporu tožnik oproščen že glede na zakon, sodišče o tem ne bo odločalo s sklepom. Da naj se ga oprosti plačila kakšnih drugih stroškov tega upravnega spora in katerih, tožnik ni navedel; četudi bi, pa odločanje o tem ne bi bilo stvar tega sodnega postopka.