VSC Sklep III Kp 30997/2020

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

1S pritožbeno izpodbijanim sklepom je okrožna sodnica posameznica Okrožnega sodišča v Celju, na podlagi določbe drugega odstavka 83. člena v zvezi z 285.e členom Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), kot neutemeljen zavrnila predlog zagovornika obtoženega B. B. z dne 10. 1. 2022 za izločitev dokazov, pridobljenih na podlagi odredbe preiskovalne sodnice istega sodišča z dne 23. 6. 2020, opr. št. I Kpd 30997/2020.

2Zoper sklep prvostopenjskega sodišča se je obtoženčev zagovornik pravočasno pritožil. Uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da zahtevi za izločitev nedovoljenih dokazov ugodi.

3Pritožba ni utemeljena.

4Po 219. členu ZKP sta hišna in osebna preiskava nezakoniti in sodišče ne sme opreti svoje odločbe na dokaze, pridobljene tekom teh preiskav, če sta bili opravljeni brez pisne odredbe sodišča, ali brez oseb, ki morajo biti navzoče pri preiskavi, ali če sta bili opravljeni v nasprotju z določbami prvega, tretjega in četrtega odstavka 218. člena ZKP. Pogoje za odreditev hišne preiskave določa 214. člen ZKP.

5V predlogu za ekskluzijo dokazov kot tudi v aktualni pritožbi obtoženčeva obramba zatrjuje nedovoljenost dokazov, izvirajočih iz hišne preiskave z dne 1. 7. 2020, na podlagi okoliščine, da se je slednja izvajala tudi v spalnici obtoženčeve matere A. A.¹, na katero pa se odredba preiskovalne sodnice z dne 23. 6. 2020, opr. št. I Kpd 30997/2020, ni glasila. Hišna preiskava naj bi bila zato opravljena v nasprotju s sodno odredbo oziroma celo brez nje. Sodišče prve stopnje po prepričanju obrambe ni pravilno presodilo, ali obtoženec sporni prostor dejansko uporablja. Sam je v zagovoru izpostavil, da ni bil uporabnik materine spalnice in da vanjo ni hodil. Skupaj z materjo uporabljata kuhinjo, dnevni prostor in kopalnico, sobi pa vsak zase. Policisti so bili pred izvedbo hišne preiskave seznanjeni, da gre za materino spalnico. Ob njihovem prihodu je prišla iz nje. Po mnenju obrambe ne more biti ključno, da je stanovanje delovalo kot celota.

6Sodišče druge stopnje kot neutemeljeno zavrača zgoraj povzeto ekskluzijsko stališče obrambe in se pridružuje pravilni argumentaciji prvega sodišča pod točkami 4 do 7 obrazložitve pritožbeno izpodbijanega sklepa. Iz izpovedb zaslišanjih policistov C. C. in D. D., solenitetnih prič E. E. in F. F., nenazadnje pa tudi iz pričevanja A. A. izhaja, da stanovanje v stanovanjem objektu na naslovu L., predstavlja stanovanjsko celoto, v kateri sta v času izvedbe hišne preiskave skupaj stanovala obtoženec in njegova mati A. A. Slednja je kot priča celo izjavila (list. št. 188), da je obtoženi v njeno spalnico lahko vstopal. Vsi stanovanjski prostori, torej obe sobi, kopalnica in kuhinja, so se nahajali v isti etaži stanovanje hiše in so že na prvi pogled delovali kot celota oziroma enotni stanovanjski prostor. Spalnica A. A. je bila tako sestavi del zaključene stanovanjske celote in ni predstavljala povsem ločenega prostora, v katerem bi lahko bila njena zasebnost posebej varovana. Po logiki pritožnika, bi bilo treba v primerih, ko v določeni stanovanjski enoti prebiva več družinskih članov in imajo ti v okviru stanovanjske enote svoje prostore (sobe, kabinete), vedno pridobiti posebne odredbe za vsak tak posamezni prostor, kar pa ne vzdrži resne presoje. Takšno stališče je zavzela tudi ustaljena sodna praksa Vrhovnega in Ustavnega sodišča za koncept deljene zasebnosti v družinskem stanovanju². Posamezni družinski člani praviloma ne morejo pričakovati zasebnosti pred drugimi člani družine. Zaradi tega je tudi navzven, v razmerju do tretjih oseb, varovana zgolj skupna zasebnost in nedotakljivost stanovanja kot celote. Le v primerih, ko imajo določene skupnosti v medsebojnem razmerju urejen poseben način uporabe prostorov, lahko osebe v okviru posameznih prostorov uživajo varstvo tudi z vidika posegov države. Na podlagi navedenega je sodišče druge stopnje zaključilo, da je izpodbijani prvostopenjski sklep pravilen in zakonit.

7Ker sodišče druge stopnje pri obravnavanju pritožbe ni zasledilo kršitev, ki jih je dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je pritožbo obtoženčevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno.

8Če bo za obtoženega nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep po tarifni številki 74013 Taksne tarife, v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah, odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.

¹ Tu je bila v predalu omare najdena in zasežena vrečka z delci posušene rastline zeleno rjave barve, za katere je analiza NFL pokazala, da gre za kanabidiol (CBD).
² Odločba Ustavnega sodišča RS z dne 4. 3. 2010, Up-338/07 in sodbi Vrhovnega sodišča RS z dne 21. 6. 2007, opr. št. I Ips 89/2007 in z dne 28. 8. 2008, opr. št. I Ips 108/2008.