VSL Sklep II Ip 443/2022

Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izvršbo.

2Zoper sklep se pravočasno po pooblaščencu pritožuje upnik zaradi bistvenih kršitev določb postopka. Predlaga spremembo sklepa tako, da se predlogu za izvršbo ugodi, podredno pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

3Pritožba je utemeljena.

4Višje sodišče je sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5Upnik je zoper dolžnico vložil predlog za izvršbo zaradi izterjave denarne terjatve v znesku 127,54 EUR s pripadki na podlagi izvršilnega naslova - Odločitve o disciplinski odgovornosti št. 10804-1/2021-257 z dne 17. 11. 2021 (v nadaljevanju Odločitev).

6Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog za izvršbo zavrnilo. Zapisalo je, da se kljub veljavni odločbi in načelu stroge formalne legalitete še vedno lahko izreče o (ne)dopustnosti predlagane izvršbe v luči varstva obstoječega pravnega reda RS, Ustave RS kot temeljnega pravnega akta in načela zakonitosti. V tem okviru in s sklicevanjem na VSRS Sodbo IV Ips 10/2021 z dne 21. 9. 2021 je zaključilo, da Odloki Vlade Republike Slovenije, s katerimi je vlada sprejemala ukrepe v zvezi z nalezljivo boleznijo Covid-19, med drugim tudi ukrep nošenja obrazne zaščitne maske v zaprtem javnem prostoru, na kar se sklicuje upnikova disciplinska odločitev kot podlaga za izvršbo, niso pravni vir, ki bi lahko določil prekršek oziroma drugo kaznivo ravnanje posameznika, temveč mora biti zahteva po določenem ravnanju jasno in določno opredeljena v zakonu. Zahteva po določnosti zakonske podlage je še strožja v primeru, ko gre za omejevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kar zahtevana nošnja obrazne maske je. Zaključilo je, da vladni odloki, ki določajo obvezno uporabo zaščitnih obraznih mask in na katere se sklicuje upnik v svoji odločitvi, niso bili izdani na podlagi zakonskega pooblastila, zato tudi opustitev predpisane uporabe maske ne more imeti kaznovalno pravnih posledic. Ker zakonitost odločitve upnika ni bila sodno preizkušena in ker na uporabo materialnega prava pazi po uradni dolžnosti, se je sodišče prve stopnje postavilo na stališče, da ni dopustno izvršiti kaznovalne sankcije za dejanje, za katero ni zakon določil, da je kaznivo (še preden je bilo storjeno).

7Pritožba utemeljeno opozarja, da je odločitev napačna in temelji na napačnih izhodiščih.

8V sodbi VSRS Sodba IV Ips 10/2021 z dne 21. 9. 2021, na argumentacijo katere se je oprlo sodišče prve stopnje, je Vrhovno sodišče RS presodilo, da kršitev z odlokom vlade (in ne z zakonom) predpisanega obveznega nošenja maske ne more imeti kaznovalnopravnih posledic. Sankcija, ki jo je Vrhovno sodišče RS presojalo, je bila torej kaznovalnopravne narave in je bila storilcu prekrška izrečena neposredno zaradi kršitve vladnega odloka. V obravnavani zadevi pa ne gre za tak primer. Sankcija, ki je bila z Odločitvijo izrečena delavki (dolžnici), je namreč disciplinske in ne kaznovalnopravne narave. Disciplinska odgovornost je ena izmed oblik delovnopravne odgovornosti delavca, sankcije iz tega naslova pa se delavcu lahko izrečejo zaradi kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja (prvi odstavek 172. člena Zakona o delovnih razmerjih, v nadaljevanju ZDR-1). Namen disciplinske odgovornosti delavca je na eni strani vplivati na to, da bo delavec dosledno izpolnjeval svoje delovne obveznosti (pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja), na drugi strani pa zaščititi delavca kot slabotnejšo stranko delovnega razmerja pred čezmernimi in nedopustnimi posegi delodajalca.¹ Pravica delodajalca, da disciplinsko sankcionira ravnanja delavcev, izhaja iz njegove dolžnosti organizirati, voditi in nadzorovati delovni proces, neposredno v zvezi s tem pa tudi iz odgovornosti za varnost in zdravje pri delu ter dostojanstvo delavcev pri delu. Iz naštetih dolžnosti torej izhaja, da lahko delodajalec sankcionira tista ravnanja delavcev, ki ovirajo nemoten in varen potek delovnega procesa ter pomenijo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja. Obveznosti delavca v delovnem razmerju lahko poleg pogodbe o zaposlitvi in Zakona o delovnih razmerjih določajo tudi drugi predpisi, zlasti gre za predpise s področja varnosti in zdravja pri delu, posebne predpise za zaposlene v javnem sektorju ter posebne predpise za posamezne poklice in dejavnosti. Delodajalec pa lahko dodatne obveznosti delavcev uredi tudi v splošnih aktih, s katerimi podrobneje določa organizacijo dela. Delavec je torej lahko disciplinsko odgovoren za kršitev svojih obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi, kolektivnih pogodb, splošnih aktov delodajalca in drugih predpisov.²

9Po prvem odstavku 34. člena ZDR-1 mora delavec pri opravljanju svojega dela upoštevati navodila in zahteve, ki jih ima možnost dajati delodajalec.³ Gre za neposreden odraz direkcijske oblasti delodajalca, ki pomembno opredeljuje njegov nadrejen položaj. Pravno relevantna so navodila, ki so enostranska (vedno jih da delodajalec), obvezna (delavcu ni prepuščena odločitev o morebitnem neupoštevanju navodil) ter se neposredno nanašajo na samo opravljanje dela. Gre za navodila glede kraja, časa, načina in obsega opravljanja dela po pogodbi o zaposlitvi, vrstnega red posameznih opravil in podobno.⁴ S 35. členom ZDR-1 pa so delavčeve obveznosti zaokrožene še z vidika varnosti in zdravja pri delu, saj je delavcu naloženo spoštovanje vseh obveznosti, ki jih zanj določa in ureja Zakon o varnosti in zdravju pri delu (v nadaljevanju ZVZD-1).⁵ Po prvem odstavku 5. člena ZVZD-1 mora delodajalec zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu. V ta namen mora izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu, vključno s preprečevanjem, odpravljanjem in obvladovanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo in potrebnimi materialnimi sredstvi. Po prvem odstavku 37. člena ZVZD-1 mora delodajalec delavce obveščati o varnem in zdravem delu tako, da izdaja pisna obvestila in navodila. Na drugi strani mora delavec skladno s prvim odstavkom 12. člena ZVZD-1 spoštovati in izvajati ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.

10Na opisani pravni podlagi temelji tudi izdana disciplinska sankcija v predloženi Odločitvi. Sankcija je bila namreč dolžnici izrečena na podlagi 16. in 26. člena Pravilnika o odgovornosti delavcev za kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja – Pravilnik 621 zaradi kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, ker 18. 10. 2021 pri svojem delu v službenih prostorih ni nosila zaščitne maske in s tem ni spoštovala Navodil posebne delovne skupine za koronavirus z dne 17. 8. 2021 (izdanih z namenom preprečitev ponovnih izbruhov okužb in širjenja okužb s Covid-19). Kršitev, ugotovljena v Odločitvi, torej ne temelji na vladnih odlokih, kot je zmotno zaključilo sodišče prve stopnje, temveč na internih in na podlagi zakona sprejetih pravilih delodajalca (upnika), ki jih je delavec po že obrazloženem dolžan spoštovati in jim slediti. Če pravil ne spoštuje, je delovnopravno disciplinsko odgovoren, sklep delodajalca o izrečeni denarni kazni, zoper katerega delavec ni zahteval arbitražnega ali sodnega varstva, pa je skladno s tretjim odstavkom 172. člena ZDR-1 izvršilni naslov, ki se izvrši po pravilih, ki veljajo za sodno izvršbo. Odločitve, na kateri upnik temelji predlog za izvršbo, dolžnica ni izpodbijala (kar izhaja iz potrdila upnika z dne 1. 2. 2022), zato predstavlja izvršilni naslov po 3. točki drugega odstavka 17. člena ZIZ, ki mu je treba nuditi pravno varstvo v obliki prisilne izvršbe, kot utemeljeno uveljavlja pritožba.

11Po pojasnjenem je višje sodišče upnikovi utemeljeni pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v katerem bo moralo ob upoštevanju predstavljenih izhodišč o predlogu za izvršbo ponovno odločiti.

¹ Prim. dr. Polonca Končar, E-paket Delovna razmerja z e-komentarjem ZDR-1, Komentar - 172. člen (disciplinska odgovornost, sankcije) – ZDR-1.
² Prim. Tanja Bohl, Disciplinska odgovornost, e-Kadrovik, 3. 8. 2018.
³ Glej VDSS Sodba Pdp 60/2022 z dne 17. 3. 2022.
⁴ Prim. dr. Luka Tičar, E-paket Delovna razmerja z e-komentarjem ZDR-1, Komentar – 34. člen (upoštevanje delodajalčevih navodil) – ZDR-1.
⁵ Prim. dr. Luka Tičar, E-paket Delovna razmerja z e-komentarjem ZDR-1, Komentar – 35. člen (spoštovanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu) – ZDR-1.