VSL Sodba I Cpg 357/2022

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, ki se je glasil na:

- ugotovitev ničnosti letnega poročila družbe A., d. d., za poslovno leto 2019, sprejeto na skupščini družbe dne 10. 12. 2020;

- ničnost sklepa skupščine, s katerim je ta sprejela revidirano letno poročilo družbe za leto 2019, se seznanila s prejemki članov upravnega odbora, ugotovila bilančni dobiček na dan 31. 12. 2019 v znesku 6.361.667,00 EUR, ki se nameni za izplačilo dividend;

- ničnost sklepov skupščine s katerim je skupščina podelila razrešnico članom upravnega odbora.

2Sodišče prve stopnje je zavrnilo tudi podredni tožbeni zahtevek, ki se je glasil na razveljavitev sklepov pod 2. in 3. točko prejšnjega odstavka.

3Zoper sodbo se pritožuje tožnica, ki višjemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi njenemu tožbenemu zahtevku oz. podredno, da sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

4Na pritožbo je odgovorila toženka in višjemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne.

5Pritožba ni utemeljena.

6Tožnica je utemeljevala ničnost letnega poročila iz naslednjih razlogov: - letno poročilo ni bilo pripravljeno in podpisano s strani dveh izvršnih direktorjev (v skladu s statutom družbe); - izvršni direktor B. B. v času priprave letnega poročila ni imel veljavnega mandata, - članom upravnega odbora je mandat potekel že pred podpisom pisnega poročila o preveritvi letnega poročila, - letno poročilo vsebuje odhodek v višini 1.009.315,00 EUR, plačan P. d. o. o. brez pravne in dejanske podlage.

7Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je mandat izvršnega direktorja potekel 26. 8. 2020 in ne 28. 6. 2020 kot je navajala tožnica, kar izhaja iz sklepa skupščine z dne 20. 12. 2018 (priloga A7). Mandat ostalih članov upravnega odbora je sicer v času sprejetja poročila o preveritvi letnega poročila že potekel, vendar je letno poročilo sprejela skupščina dne 10. 12. 2020 in ne upravni odbor.

8Pritožba vztraja pri svojem stališču, da je letno poročilo nično iz razloga, da mu manjka pisno poročilo o preveritvi letnega poročila v skladu z 282. členom ZGD-1. Priznava, da je sicer pisno poročilo vključeno v letno poročilo, vendar je neveljavno, ker ga je sprejel upravni odbor, ki mu je že potekel mandat.

9V drugem odstavku 401. člena ZGD-1 je med razlogi za ničnost letnega poročila naveden tudi primer, ko nadzorni svet pri sprejetju letnega poročila ni ravnal v skladu z določbami prvega in drugega odstavka 282. člena ZGD-1. V skladu s slednjima mora nadzorni svet preveriti sestavljeno letno poročilo in predlog za uporabo bilančnega dobička ter o tem sestaviti pisno poročilo. V poročilu mora navesti, kako in v kakšnem obsegu je preverjal vodenje družbe med poslovnim letom. Če je k letnemu poročilu priloženo tudi revizorjevo poročilo, mora nadzorni svet v svojem poročilu zavzeti stališče do njega. Na koncu poročila mora nadzorni svet navesti, ali ima po končni preveritvi k letnemu poročilu kakšne pripombe in ali letno poročilo potrjuje. Če nadzorni svet potrdi letno poročilo, je sprejeto. Določba 282. člena ZGD-1 se smiselno uporablja tudi v primeru, da ima družba upravni odbor (tretji odstavek 285. člena ZGD-1).

10Nesporno je, da je mandat članom upravnega odbora z izjemo izvršnega direktorja B. B. potekel pred sprejetjem poročila. Vendar pa je v obravnavanem primeru bistveno, da je letno poročilo družbe sprejela skupščina družbe. Sklep skupščine z dne 10. 12. 2020 se v relevantnem delu glasi: „Skupščina sprejme revidirano letno poročilo družbe za poslovno leto 2019 in se seznani s prejemki članov upravnega odbora. Bilančni dobiček, ki na dan 31. 12. 2019 znaša 6.361.667,00 EUR se v celoti uporabi za izplačilo dividend.“ V obravnavanem primeru je skupščina torej tista, ki je dokončno sprejela letno poročilo in ne upravni odbor. ZGD-1 v drugem odstavku 293. člena določa pristojnost skupščine za sprejem letnega poročila tudi v primeru, če nadzorni svet ali upravni odbor letnega poročila ni potrdil. Morebitna nepravilna sestava upravnega odbora, je bila glede sprejetja letnega poročila sanirana s sprejetjem letnega poročila na skupščini. Iz tega razloga tudi ne držijo pritožbene navedbe, da je letno poročilo nično, ker mu manjka poročilo upravnega odbora o preveritvi letnega poročila. Navedeni ničnostni razlog v skladu z drugim odstavkom 401. člena ZGD-1 bi bil podan, če bi upravni odbor kršil pravila o sprejemu letnega poročila in če letnega poročila nato ne sprejme skupščina družbe.¹

11Pritožba v nadaljevanju graja tudi odločitev sodišča prve stopnje, da tožnici kot delničarki ni bila kršena pravica do obveščenosti. Navaja, da je na skupščini zahtevala določene odgovore, vendar so bili nepravilni, pavšalni in celo poslani naknadno. Bistvo pravice do obveščenosti je v tem, da delničar dobi informacije pred glasovanjem o posameznem sklepu.

12Pravica delničarja do obveščenosti, kot temeljna pravica delničarja, izhaja iz prvega odstavka 305. člena ZGD-1, ki določa, da mora poslovodstvo dati na skupščini delničarjem zanesljive podatke o zadevah družbe, če so potrebni za presojo točk dnevnega reda. Informacija, ki jo zahtevajo delničarji v okviru te svoje pravice, se mora torej nanašati na presojo točk dnevnega reda skupščine in če je temu tako in poslovodstvo informacij ne poda, je prišlo do kršitve pravice.

13Tožnica je trdila, da je prišlo do kršitve njene pravice do obveščenosti v zvezi z vprašanji 5, 6 in 7, ki jih je postavila na skupščini v pisni obliki. Vprašanja so bila naslednja:

- (5) Katera poslovna dokumentacija je bila predstavniku revizijske družbe dana na razpolago pri pregledu vsebine letnega poročila družbe za poslovno leto 2019, predvsem glede na strani 19 podanih pojasnil k računovodskim izkazom, ki se nanašajo na zabeležene stroške storitev?

- (6) Ali je bil poslovni odnos med družbo A. d. d. in P. d. o. o., ki je z njo povezana družba […], upoštevaje dejstvo, da je bilo v korist navedene družbe izvedeno plačilo nedefinirane in domnevne storitve v višini ca. 1.000.000,00 EUR in upoštevaje dejstvo, da naj bi bila navedena plačila v višini preko 70% vseh stroškov storitev družbe, predmet posebne preiskave?

- (7) Na kakšni pravni podlagi in na podlagi katerih računovodskih listin so družba A. d. d. oz. v njenem imenu izvršni direktor [...] izvedli nakazilo v dobro družbe P. d. o. o.

14Iz prvostopenjske sodbe izhaja, da je na vprašanje št. 7 izvršni direktor odgovoril, da sta temelj za izplačilo faktura in soglasje upravnega odbora. Na vprašanji 5 in 6 sta se predstavnici revizijske družbe zavezali odgovore poslati prokuristu C. C. po pridobitvi iz arhivov in sta jih kasneje tudi poslali. Višje sodišče ugotavlja, da iz zapisnika skupščine (priloga A3 na strani 3) izhaja, da sta na vprašanji 5 in 6 odgovarjali predstavnici revizijske družbe D. preko videokonference. Vsebina odgovorov v zapisniku ni povzeta, je pa v njih zaveza da dokumentacijo pošljeta prokuristu po pridobitvi iz arhiva. Odgovore je predstavnica revizijske družbe poslala na dan skupščine po e-pošti ob 12:05 uri (priloga A14; skupščina se je zaključila ob 11:46), ki so bili čez dobro uro posredovani tožnici. Iz zapisnika torej izhaja, da je revizijska družba odgovarjala na vprašanja tožnice, sama vsebina odgovorov pa v zapisnik ni vnesena. Ker tožnica ne navede, kakšna je bila vsebina teh odgovorov se o njenih trditvah, da so bili napačni in pavšalni ne da prepričati. Tožnica tudi konkretno ne navede v čem bi bil poslani odgovor vsebinsko neustrezen. Dodatno višje sodišče ugotavlja, da je v odgovoru na tožbo toženka trdila, da se je tožnica izrecno strinjala z naknadnim posredovanjem informacij, česar slednja ni prerekala. Tudi iz samega zapisnika skupščine ne izhaja, da bi takšnemu načinu podaje informacije tožnica oporekala. O kršitvi pravice do obveščenosti glede na okoliščine primera torej ni mogoče govoriti.

15Pritožba nadalje očita prvostopenjskemu sodišču zmotno uporabo materialnega prava, ker ni prepoznalo ničnosti letnega poročila zaradi spornega posla toženke z družbo P. d. o. o. Tožnica je navajala, da za plačilo v znesku 1.009.315,00 EUR ni pravne in dejanske podlage, saj temelji le na sklepu upravnega odbora. P. d. o. o. pa je tesno povezan z izvršnim direktorjem B. B. in članoma upravnega odbora F. F. in G. G. Tudi takšne navedbe so neutemeljene. Letno poročilo namreč ni nično, če so nični posamezni pravni posli, ki so vključeni vanj. Zakon kot ničnostne razloge tudi ne navaja nepravilne vsebine knjigovodskih listin in pravnih aktov, ki so temelj za njihovo izdelavo, ampak le nepravilno vsebino letnega poročila kot pravnega dokumenta, struktura katerega je določena.² Če tožnica meni, da je bila družba z izplačilom P. d. o. o. oškodovana, bi se morala poslužiti drugih institutov, ne more pa uveljavljati ničnosti pravnega posla preko tožbe na ničnost letnega poročila.

16Nazadnje so tudi neutemeljeni očitki o bistveni kršitvi določb postopka, ker sodišče prve stopnje naj ne bi obrazložilo dokaznega sklepa oz. zakaj ni zaslišalo zakonitega zastopnika tožnice. Iz pritožbe ne izhaja čemu bi naj služil dokazni predlog po zaslišanju zakonitega zastopnika tožnice oziroma katera dejstva je z njim želela dokazovati niti ni konkretnih navedb v zvezi s tem ta podala na prvi stopnji. Višje sodišče sicer ugotavlja, da dejansko stanje med pravdnima strankama niti ni bilo sporno, saj gre v prvi vrsti za spor glede pravnih vprašanj. Zato je sodišče prve stopnje dokazni predlog za zaslišanja zakonite zastopnice utemeljeno zavrnilo kot nepotreben.

17S tem je višje sodišče odgovorilo na vse pomembne pritožbene navedbe (prvi odstavek 360. člena ZPP). Pritožbene navedbe so neutemeljene, drugih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, pa ni zaznalo (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP)

18Ker tožnica s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Toženka stroškov pritožbenega postopka ni priglasila.

¹ M. Kocbek v Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah ZGD-1, 2. dopolnjena izdaja, 2. knjiga, GV založba, 2014, str. 605.
² M. Kocbek v Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah ZGD-1, 2. dopolnjena izdaja, 2. knjiga, GV založba, 2014, str. 601.