VSRS Sodba XI Ips 34149/2022

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter se zadeva vrne preiskovalni sodnici v novo odločanje.

A.

1Dežurna preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Krškem je s sklepom z dne 6. 7. 2022 zoper tujca A. A. na podlagi tretjega odstavka 524. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ter 16. člena Zakona o ratifikaciji Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo o izročitvi (BMKI) odredila izročitveni pripor iz pripornega razloga begosumnosti po 1. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. Odločila je, da se tujcu v pripor všteje čas pridržanja od 5. 6. 2022 od 9.20 ure dalje. Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Krškem je s sklepom z dne 18. 7. 2022 pritožbo tujčevih zagovornikov zavrnil kot neutemeljeno.

2Zoper pravnomočni sklep o odreditvi izročitvenega pripora vlagajo tujčevi zagovorniki zahtevo za varstvo zakonitosti, in sicer iz vseh razlogov navedenih v prvem odstavku 420. člena ZKP. Vrhovnemu sodišču predlagajo, da zahtevi ugodi ter izpodbijana sklepa spremeni tako, da pripor zoper tujca odpravi, podredno pa, da ju razveljavi ter zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje oziroma tujcu odredi milejši ukrep z zavezo, da ne bo zapustil prebivališča ali ukrep javljanja na policijski postaji ali hišnega pripora.

3Vrhovna državna tožilka Mirjam Kline je na podlagi drugega odstavka 420. člena ZKP na zahtevo za varstvo zakonitosti odgovorila, da je utemeljena. Meni, da preiskovalna sodnica v razlogih sklepa ni povzela opisa tujcu očitanega kaznivega dejanja ter navedla in obrazložila konkretnih dokazov, iz katerih izhaja utemeljen sum, da je tujec storil očitano kaznivo dejanje. Preiskovalna sodnica bi morala svojo oceno o obstoju utemeljenega suma obrazložiti, zato je podana kršitev po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP. Glede ostalih v zahtevi zatrjevanih kršitev ocenjuje, da niso podane. Predlaga, da Vrhovno sodišče zahtevi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v novo odločanje.

4Vrhovno sodišče je odgovor vrhovne državne tožilke poslalo tujcu in njegovim zagovornikom, ki so se o njem izjavili in vztrajajo pri navedbah v zahtevi.

B.

5Zagovorniki v zahtevi zatrjujejo, da preiskovalna sodnica ni opravila presoje obstoja utemeljenega suma, da je tujec storil očitano kaznivo dejanje. Navajajo, da je naštela dokumentacijo države prosilke in se nanjo sklicevala, ni pa presojala njene vsebine. Sklicujejo se na ustavnosodno prakso ter izpostavljajo, da je tudi na podlagi tretjega odstavka 524. člena ZKP temeljni pogoj za odreditev pripora konkretni opis očitanega kaznivega dejanja v sklepu o odreditvi pripora ter vsebinska obrazložitev dokazov, ki omogoča presojo utemeljenega suma, kar je v sklepu preiskovalne sodnice izostalo. Zunajobravnavni senat je preiskovalni sodnici glede presoje utemeljenega suma pritrdil, zato izpodbijana sklepa ne vsebujeta razlogov o odločilnih dejstvih in sta obremenjena z bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Zatrjujejo še kršitev prvega odstavka 201. člena ZKP ter pravic iz 14., 20., 22. in 28. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava).

6Izročitveni pripor, razen začasnega izročitvenega pripora, je prepuščen ureditvi po nacionalnem pravu.¹ Na podlagi tretjega odstavka 524. člena ZKP izda preiskovalni sodnik nalog, da se tujec pripre, oziroma stori druge ukrepe, da se zagotovi njegova navzočnost, če prošnja ustreza pogojem iz 523. člena ZKP in so dani razlogi za pripor iz 201. člena ZKP. Za odreditev „klasičnega“ izročitvenega pripora morajo zato biti podani utemeljen sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, obstoj pripornega razloga begosumnosti in neogibnost pripora za zagotovitev navzočnosti tujca, ki omogoča nemoten potek izročitvenega postopka.² Glede na to, da se na podlagi četrtega odstavka 524. člena ZKP v postopku izročitve smiselno uporablja drugi odstavek 202. člena ZKP, mora pisni sklep o priporu obsegati tudi obrazložitev vseh odločilnih dejstev, ki so narekovala odreditev pripora, pri čemer mora preiskovalni sodnik določno navesti razloge, iz katerih izhaja utemeljen sum, da je oseba storila kaznivo dejanje.

7Država, ki Republiko Slovenijo prosi za izročitev posameznika, mora zato poleg ostalih zahtevanih podatkov posredovati natančen opis dejanja in navesti dokaze, ki sodišču omogočijo samostojno presojo utemeljenosti suma, da je tujec storil očitano mu kaznivo dejanje. Domače sodišče presoja utemeljenost suma na podlagi odločb tuje države, ki so priložene prošnji za izročitev, ter dokazov, na katere se sklicujejo te odločbe, ki pa jih tuja država ni dolžna priložiti prošnji za izročitev. Tudi te odločbe oziroma dokaze pa domače sodišče presoja po načelu proste presoje dokazov, ne da bi bilo pri tem vezano na ugotovitve tujega organa glede utemeljenosti suma. Sodišče presodi, ne da bi pri tem ocenjevalo nasprotujoče si dokaze, ali iz listin priloženih prošnji tuje države za izročitev, in dokaznega gradiva, zbranega v ekstradicijskem postopku, izhaja dovolj dokazov za utemeljenost suma.³ V skladu s sprejetim stališčem Vrhovnega sodišča pa za obstoj utemeljenega suma zadošča že opis tujcu očitanega kaznivega dejanja in navedba vsaj osnovnih dokazov, na katerih temelji dejstveni zaključek sodišča, da naj bi tujec storil določeno kaznivo dejanje.⁴

8Iz sklepa preiskovalne sodnice izhaja, da se tujec zahteva zaradi izvedbe kazenskega postopka, zaradi storitve kaznivega dejanja zlorabe službenega položaja po 353. členu Kazenskega zakonika Severne Makedonije, za katerega je zagrožena kazen zapora najmanj pet let. Naštete so še listine priložene prošnji, s čimer je po presoji preiskovalne sodnice z zadostno stopnjo verjetnosti izkazan utemeljen sum, da je tujec kot pomočnik uradne osebe storil očitano kaznivo dejanje. V razlogih sklepa preiskovalna sodnica ni povzela opisa tujcu očitanega kaznivega dejanja, niti iz sklepa ni razvidno, na podlagi katerih dokazov je sodišče v državi prosilki presodilo, da je zoper tujca podan utemeljen sum, da je storil očitano kaznivo dejanje. Zunajobravnavni senat je takšni presoji preiskovalne sodnice pritrdil.

9V izpodbijanem pravnomočnem sklepu obrazložitev obstoja utemeljenega suma ne dosega standarda obrazloženosti sodnih odločb in ne zakonskega pogoja iz tretjega in četrtega odstavka 524. člena ZKP, zato je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

C.

10Vrhovno sodišče je ugotovilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, zato je zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi prvega odstavka 426. člena ZKP razveljavilo ter zadevo vrnilo preiskovalni sodnici v novo odločanje. Preiskovalna sodnica bo morala odločiti v roku štiriindvajsetih ur (drugi odstavek 20. člena Ustave). Vrhovno sodišče je izpodbijani sklep razveljavilo že zaradi obstoja navedenih kršitev, zato drugih v zahtevi uveljavljanih kršitev ni presojalo.

¹ Glej sodbo Vrhovnega sodišča XI Ips 47551/2016 z dne 6. 4. 2017.
² Tako sodba Vrhovnega sodišča XI Ips 20292/2017 z dne 24. 8. 2017.
³ Sodba Vrhovnega sodišča 44529/2021 z dne 11. 11. 2021.
⁴ Sodbi Vrhovnega sodišča XI Ips 26836/2016 z dne 24. 11. 2016 in XI Ips 47551/2016 z dne 6. 4. 2017.