VSC Sklep II Cpg 92/2022

I. Pritožbama se ugodi in se spremeni sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. do VI. točki izreka tako, da se zavrne predlog predlagatelja z dne 12. 1. 2022 za imenovanje izrednega revizorja.

II. Predlagatelj je dolžan v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa povrniti udeležencu 1.493,54 EUR stroškov tega pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom dopustilo udeležbo udeležencu v tem nepravdnem postopku (I. točka izreka). Imenovalo je izrednega revizorja za izvedbo izredne revizije revidiranega letnega poročila nasprotnega udeleženca za leto 2020 in revidiranega konsolidiranega letnega poročila skupine za leto 2020 zaradi ugotovitve ali so obveznosti do virov sredstev izkazane v previsoki vrednosti in sicer ali so druge kratkoročne finančne obveznosti izkazane v previsoki vrednosti za 3.391.590,00 EUR iz naslova knjiženja obveznosti iz poroštev in za 3.975.996,00 EUR iz naslova knjiženj obveznosti iz subrogacije, ali so sredstva izkazana v prenizki vrednosti, ker ni izkazano premoženje 24/100 nepremičnine, ki jo predstavlja hladilnica (II. točka izreka). Imenovani revizor je dolžan o ugotovitvah izredne revizije pripraviti pisno poročilo v roku 30 dni od prejema sklepa ter o tem obvestiti sodišče in udeležence (III. točka izreka). Poslovodstvo nasprotnega udeleženca mora izrednemu revizorju omogočiti pregled poslovnih knjig in dokumentacije, ki je predmet izredne revizije ter mu na njegovo zahtevo dati vsa pojasnila in dokazila za izvedbo postopka (IV. točka izreka). Nasprotnemu udeležencu je naložilo, da je dolžan v roku 8 dni od vročitve tega sklepa založiti predujem za kritje stroškov izredne revizije 64.636,00 EUR na transakcijski račun sodišča. Če nasprotni udeleženec ne bo založil predujma, ga bo sodišče izterjalo po uradni dolžnosti (V. točka izreka). Nasprotnemu udeležencu je še naložilo, da je dolžan povrniti predlagatelju stroške postopka 1.687,26 EUR v roku 8 dni od prejema sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (VI. točka izreka). Ugotovilo je, da je predlagatelj izkazal, da je imetnik 449.744 delnic nasprotnega udeleženca, kar predstavlja 96,8 % delnic nasprotnega udeleženca. Predlagatelj res ni manjšinski delničar v nasprotnem udeležencu, vendar lahko predlog kljub temu vloži, saj je zakonsko predpisan le minimalni delež (desetina osnovnega kapitala ali 400.000,00 EUR nominalnega zneska ali pripadajočega zneska osnovnega kapitala). Zgornje omejitve ni in Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) ne določa, da bi ta pravica pripadala le manjšinskim delničarjem.

2Zoper II. do VI. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlagata pritožbi nasprotni udeleženec in udeleženec (v nadaljevanju: pritožnika) po pooblaščenih odvetniških družbah iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP-1).

3Nasprotni udeleženec v pritožbi navaja, da gre za posebno manjšinsko pravico delničarjev. To je ZGD-1 normativno prenesel iz Zakona o prevzemih, s katerim se manjšinskim delničarjem, ki nimajo kontrole in dvomijo v pravilnost izkazanih rezultatov in izkazanega dobička ter o revizijskem poročilu, daje možnost zahteve za sodno imenovanje izrednega revizorja. To potrjuje tudi sodna praksa, da je namen izredne revizije, da se varujejo manjšinski delničarji posamezne družbe v smeri ugotovitve, ali je izkazan letni dobiček premajhen oziroma ali je izkazana letna izguba prevelika. Tako naj bi s to pravico manjšinski delničarji pridobili možnost dejanske udeležbe v dobičku, ko večinski delničar te pravice ne želi zagotoviti (sklepa VSK Cpg 259/2008, VSL I Cpg 1482/2015). Ker je predlagatelj večinski delničar z več kot 96 % glasovalnih pravic v nasprotnem udeležencu, ta praviloma ne more izvrševati pravic, ki so namenjene izključno varstvu manjšinskega delničarja. To bi predstavljalo očitno zlorabo pravic, ki ji sodišče ne bi smelo nuditi varstva. Predlagatelj bi z gotovostjo lahko dosegel izglasovanje sklepa o imenovanju posebnega revizorja na skupščini, posebni revizor bi imel v okviru preveritve posameznih poslov pristojnost preveriti ali je prišlo do napačnega evidentiranja posameznih postavk v računovodskih izkazih. Ker takšna odločitev skupščine v konkretnem primeru ni v pristojnosti skupščine zaradi postopka prisilne poravnave nad nasprotnim udeležencem in kogentnih omejitev 151.a člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP), je predlagatelj to kogentno normo obšel na podlagi določb, katerih namen je varstvo manjšinskih delničarjev.

4Udeleženec v pritožbi navaja, da je namen instituta izredne revizije izključno v varovanju interesov manjšinskih delničarjev. Kocbek v Velikem komentarju ZGD-1 navaja, da je to tipična manjšinska pravica delničarjev, s katero naj bi pridobili možnost dejanske udeležbe pri dobičku in dividendi v primeru, ko jim večinski delničar te pravice ne želi zagotoviti in skriva dobičke z nepravilno prikazanimi računovodskimi izkazi, ki jih ni ugotovil redni revizor letnega poročila oziroma jih je morebiti tudi redni revizor prikril. Sodišče je izhajalo iz očitno zmotnega stališča, da naj bi bil institut izrednega revizorja namenjen tudi varstvu interesov večinskega delničarja. Iz citiranih stališč pravne stroke izhaja nasprotno, da je institut namenjen varstvu pred nedopustnimi interesi večinskega delničarja. Predlagatelj lahko kot večinski delničar z glasovanjem na skupščini doseže sprejem sklepa o delitvi skritega dobička in to ne samo preko imenovanja izrednega revizorja, temveč preko zamenjave rednega revizorja letnega poročila in v skrajnem primeru preko zamenjave organov vodenja in nadzora, ki poskrbijo za pravilno sestavo računovodskih izkazov, pri čemer za to ne potrebuje sodne intervencije. Predlagatelj je s predlogom za imenovanje izrednega revizorja skušal protipravno zaobiti omejitve, ki bi jih imel na skupščini (agere in fraudem legis), česar sodišče prve stopnje kljub obširnim pojasnilom nasprotnega udeleženca in udeleženca ni prepoznalo. Razlog za pomoto je, da pri interpretaciji zakonskih določb ni upoštevalo opisane teološke razlage, po kateri je potrebno institut izredne revizije razlagati tudi glede na njegov namen, to je varstvo manjšinskega delničarja pred večinskim delničarjem.

5Predlagatelj v odgovoru na pritožbo po pooblaščeni odvetniški pisarni navaja, da je sodišče pravilno pojasnilo, da zakon določa zgolj minimalne pogoje, kar pomeni, da na podlagi 322. člena ZGD-1 ni mogoče izključiti možnosti delničarja, ki presega minimalne pragove, kar je predlagatelj, ki je imetnik 98 % delnic. Zakonska ureditev je pisana za najbolj tipičen položaj, ko večinski delničar s svojim vplivom na organe upravljanja (imenuje nadzorni svet, ta upravo) doseže, da računovodski izkazi prikazujejo slabo finančno stanje bodisi zaradi podcenjenosti premoženja oziroma previsoko izkazanih obveznosti. Vendar je upoštevati ključno dejstvo, da je nasprotni udeleženec v upniški prisilni poravnavi, zato predlagatelj nima vpliva na organe upravljanja. V konkretnem primeru predlagatelj niti za en dan ni mogel izvrševati upravljavskih pravic, saj je postal 98 % delničar po tem, ko je 23. 9. 2020 bila vložena upniška prisilna poravnava udeleženca, kar je imelo za posledico, da so nastopile omejitve iz 151.a člena ZFPPIPP in predlagatelj ni mogel imenovati nadzornega sveta, preko njega ne doseči imenovanja novega direktorja. Vpliv na sestavo letnega poročila nasprotnega udeleženca je imel udeleženec in ne predlagatelj, zato ima dejansko predlagatelj na nek način položaj manjšinskega delničarja. Kljub temu, da ima 98 % delnic nasprotnega udeleženca, nima vpliva na upravljanje oziroma organe vodenja in nadzora nasprotnega udeleženca, zato mu mora biti dovoljena kontrola preko izredne revizije. Če bi se mu odvzela ta pravica, bi se še dodatno poseglo v njegove pravice in v celoti odvzela možnost nadzora nad pravilnostjo računovodskih izkazov preko izredne revizije. Ključno je, da ima predlagatelj interes, da se izvede izredna revizija z namenom, da se ugotovi pošteno stanje v računovodskih izkazih, ker je od tega odvisen obstoj insolventnosti nasprotnega udeleženca. Predlagatelj v postopku prisilne poravnave v ugovornem postopku zatrjuje, da nasprotni udeleženec ni insolventen, ker ne obstajajo niti obveznosti iz naslova poroštev niti subrogacije, nasprotni udeleženec pa trdi nasprotno, da obveznosti obstajajo in so poknjižene. Osnovni namen 322. člen ZGD-1 ni zgolj delitev dobička, ker le-ta tekom postopka prisilne poravnave sploh ni možna, ampak preveritev, če računovodski izkazi izkazujejo pošteno sliko finančnega stanja in poslovanja nasprotnega udeleženca. Ta interes ima večinski delničar, ki nima vpliva na organe upravljanja, ki so sodelovali pri sestavi letnega poročila za leto 2020. Navedeno bi moralo biti v interesu nasprotnega udeleženca, saj mu mora biti v interesu, da njegovi izkazi izkazujejo pošteno stanje in se ugotovi, da ni insolventen. Razlaga na način, da delničarji v postopku prisilne poravnave nimajo pravic, bi izvotlila pravice iz imetništva delnic in prekomerno posegla v ustavno pravico do zasebne lastnine, v okviru katere se varujejo pravice iz imetništva delnic.

6Pritožbi sta utemeljeni.

7Neutemeljen je uvodni pritožbeni očitek nasprotnega udeleženca, da je II. točka izreka sklepa neizvršljiva. Podrobni razlogi zakaj naj bi bila neizvršljiva: (-) ker nasprotni udeleženec ni bil in ni dolžan pripraviti konsolidiranega letnega poročila, (-) da to za leto 2020 ni bilo pripravljeno in ne obstaja, (-) da se nasprotni udeleženec ne šteje za veliko družbo niti ni subjekt javnega interesa, zato ne izdeluje konsolidiranega letnega poročila, (-) da odvisne družbe ne vključuje v konsolidacijo, ker vključitev ni pomembna za resničen in pošten prikaz finančnega položaja, poslovnega izida, denarnih tokov in gibanja kapitala družb, ki so vključene v konsolidacijo, so pritožbene novote. Ker nasprotni udeleženec v pritožbi ni pojasnil zakaj jih brez svoje krivde ni mogel navesti pravočasno v postopku pred sodiščem prve stopnje, jih sodišče druge stopnje ni upoštevalo (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

8Prav tako ne držijo očitki nasprotnega udeleženca: (-) absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, (-) da predpisani kratki roki v drugem odstavku 52. člena ZGD-1 niso predstavljali ovire za izvedbo naroka, (-) da je sodišče o zadevi namesto petih delovnih dni odločalo pet mesecev, (-) da bi v tem petmesečnem obdobju lahko brez večjih težav zagotovilo vročanje vabila udeležencem in izvedbo naroka. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da v nepravdnih gospodarskih zadevah odloči skladu s prvim odstavkom 8. člena ZNP-1 po obravnavi na naroku, če zakon ne določa drugače. Pravilno je sklepalo, da je zakon, ki določa drugače, ZGD-1¹. Ta v drugem odstavku 52. člena določa, da mora o predlogu sodišče odločiti v petih dneh od prejema (8. točka obrazložitve sklepa), kar izjemoma omogoča odločitev tudi brez naroka.

9Utemeljen pa je pritožbeni očitek zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ni sporno, da je predlagatelj imetnik 449.744 delnic nasprotnega udeleženca, kar predstavlja 96,8 % delnic nasprotnega udeleženca (12. točka obrazložitve sklepa). To ni sporno v tem pritožbenem postopku. ZGD-1 v prvem in drugem odstavku 322. člena določa za primer, če obstaja vzrok za domnevo, da: (1.) so v računovodskih izkazih, ki so sestavni del sprejetega letnega poročila, posamezne postavke bistveno podcenjene, ali (2.) priloge k računovodskim izkazom, ki so sestavni del sprejetega letnega poročila, ne vsebujejo predpisanih pojasnil ali so nepopolne in poslovodstvo na skupščini delničarjem ni dalo manjkajočih pojasnil, čeprav so delničarji zahtevali dodatna pojasnila in zahtevali, da se njihova vprašanja vključijo v zapisnik, imenuje sodišče na predlog delničarjev, katerih skupni deleži znašajo najmanj desetino osnovnega kapitala ali katerih nominalni znesek ali pripadajoči znesek osnovnega kapitala znaša najmanj 400.000 eurov, izrednega revizorja. Šteje se, da so postavke sredstev podcenjene, če so v računovodskih izkazih ovrednotene v nižji vrednosti, postavke obveznosti do virov sredstev pa, če so izkazane v višji vrednosti od tiste, po kateri bi morale biti ovrednotene v skladu z zakonom, računovodskimi standardi, splošnimi računovodskimi predpostavkami za sestavljanje računovodskih izkazov ter splošnimi načeli za vrednotenje postavk v teh izkazih. Če proti ugotovitvam izrednega revizijskega poročila v 30 dneh po objavi v skladu z devetim odstavkom 324. člena tega zakona ni bil vložen ugovor ali je bil ugovor pravnomočno zavrnjen, mora poslovodstvo v skladu s 326. členom ZGD-1 v prvem letnem poročilu po izdelavi izrednega revizorjevega poročila ali pravnomočnosti odločbe, s katero je bil ugovor zavrnjen, upoštevati ugotovitve izrednega revizorjevega poročila in postavke ovrednotiti z vrednostmi ali zneski, ugotovljenimi v izrednem revizorjevem poročilu.

10Zakonske določbe se ne razlagajo dobesedno, črkobralsko. Institute je potrebno uporabljati za namen, za katerega so bili vneseni v zakon; če iz tega izhaja komu točno so namenjeni, jih lahko uporabljajo le naslovniki za varstvo njihovih pravno zavarovanih položajev. Na to utemeljeno opozarjata pritožnika. Namen predlagane izredne revizije je ugotovitev, ali je letni dobiček, ki je izkazan, premajhen, oziroma ali je letna izguba prevelika. S to pravico bi manjšinski delničarji pridobili možnost do dejanske udeležbe v dobičku in dividende v primeru, ko jim večinski delničar te pravice ne želi zagotoviti in skriva dobičke z nepravilno prikazanimi računovodskimi izkazi, ki jih ni ugotovil redni revizor letnega poročila oziroma jih je morebiti tudi redni revizor prikril². Vendar predlagatelj ni manjšinski delničar nasprotnega udeleženca, temveč več kot 96 % delničar. Če nad nasprotnim udeležencem ne bi bila začeta upniška prisilna poravnava, bi lahko uporabil svojo kapitalsko moč in imenoval člane nadzornega sveta, ta upravo ter revizorja na skupščini, kot določa 293. člen ZGD-1. Na ta način bi izvedel ekonomske kazalce družbe, se seznanil z letnim poročilom in v primeru ugotovljenega bilančnega dobička o njem odločal brez sodne intervencije. Če je bila nad nasprotnim udeležencem začeta upniška prisilna poravnava preden je predlagatelj postal njegov delničar, kar izhaja iz navedb v odgovoru na pritožbo, da niti za en dan ni mogel izvrševati upravljalskih pravic, da je postal delničar po tem, ko je bila vložena upniška prisilna poravnava s strani udeleženca in da ni mogel imenovati nadzornega sveta, preko njega doseči imenovanja novega direktorja, potem je to zatečeno stanje, v katerega je vstopil s kasnejšo pridobitvijo delnic. Tega ni mogoče sanirati za nazaj. Nemožnost imenovanja nadzornega sveta in ostale omejitve skupščine so zakonska posledica začete upniške prisilne poravnave po 151.a členu ZFPPIPP.

11Predlagatelj v odgovoru na pritožbo razen tega, da je zakonska ureditev pisana za najbolj tipičen položaj, ko večinski delničar z vplivom na organe upravljanja (imenuje nadzorni svet, ta upravo) doseže, da računovodski izkazi prikazujejo slabo finančno stanje in da osnovni namen 322. člena ZGD-1 ni zgolj delitev dobička, nikomur niti ne očita skrivanja dobička. Udeležencu kot upniku nasprotnega udeleženca in slednjemu očita pravzaprav skrivanje solventnosti, kar izhaja iz večih navedb v odgovoru na pritožbo: (-) da so bile subrogacije dodane zgolj zato, da bi se bilančno neresnično prikazalo, da je nasprotni udeleženec insolventen, (-) da zaradi knjiženja subrogacij nasprotni udeleženec izkazuje negativni kapital, ki ga sicer ne bi, (-) da je ugotovitve poštenega stanja v računovodskih izkazih odvisen obstoj insolventnosti nasprotnega udeleženca. Tudi v predlogu za imenovanje izrednega revizorja, ki ga je povzelo sodišče prve stopnje, je očital udeležencu kot upniku in nasprotnemu udeležencu: (-) da je edini razlog za izkazovanje subrogacij med obveznostmi nasprotnega udeleženca, da se umetno prikaže, da je nasprotni udeleženec insolventen in da obstajajo pogoji za prisilno poravnavo, čeprav ne obstajajo, (-) da udeleženec dejansko obvladuje nasprotnega udeleženca in je dosegel knjiženje terjatve iz razloga, da bi na podlagi te terjatve lahko dosegel razlastitev predlagatelja kot delničarja nasprotnega udeleženca, (-) da udeleženec in nasprotni udeleženec sodelujeta pri zlorabi pravic na račun predlagatelja z namenom, da dosežeta razveljavitev delnic predlagatelja v postopku zmanjšanja osnovnega kapitala na nič, čeprav nasprotni udeleženec ni insolventen (1. točka na 6. in 7. strani sklepa).

12Sodišče prve stopnje je povzelo trditve nasprotnega udeleženca v odgovoru na predlog, da se vprašanje obstoja in višine obveznosti iz naslova poroštev ter subrogacije rešujeta kot predhodno vprašanje v postopku z ugovorom predlagatelja proti vodenju prisilne poravnave nad nasprotnim udeležencem, kjer se ugotavlja insolventnost nasprotnega udeleženca (2. točka na 8. strani sklepa). Pritožbeno to ni sporno. Predlagatelj v odgovoru na pritožbo priznava, da v postopku prisilne poravnave v ugovornem postopku zatrjuje, da nasprotni udeleženec ni insolventen, ker ne obstajajo obveznosti iz naslova poroštev niti subrogacije, nasprotni udeleženec pa trdi nasprotno, da obveznosti obstajajo in so poknjižene. Zato ne držijo nadaljnje navedbe predlagatelja v odgovoru na pritožbo: (-) če bi se mu odvzela pravica do izredne revizije, bi se dodatno poseglo v njegove pravice in v celoti odvzela možnost nadzora nad pravilnostjo računovodskih izkazov, (-) da bi bil zaradi nesposobnosti vodenja večinski delničar prikrajšan pri pravici ugotoviti nepravilnosti pri knjiženju, pri čemer je ravno na podlagi teh nepravilnosti udeleženec predlagal upniško prisilno poravnavo, za katero ni razlogov. V skladu s 172. členom ZFPPIPP lahko vsak upnik³ ali upravitelj vloži ugovor, da ni pogojev za vodenje postopka prisilne poravnave: (1.) če dolžnik ni insolventen ter lahko v celoti in pravočasno izpolni vse svoje obveznosti, […]. Zaradi začetka upniške prisilne poravnave nad nasprotnim udeležencem institut izredne revizije ni spremenil namena iz varovanja manjšinskih delničarjev v varovanje "na nek način" manjšinskega, dejansko večinskega delničarja, ki zaradi pravnih posledic po 151.a členu ZFPPIPP ne more izvrševati kapitalskih pravic in vplivati na organe upravljanja ter imenovanje revizorja. Izredna revizija tudi ni namenjena večinskemu delničarju za izpodbijanje domnevne insolventnosti, čeprav ta kot predlagatelj izpolnjuje minimalne formalne pogoje. Za ta namen ima drug institut, ki ga že uporablja. Zato pritožnika utemeljeno navajata, da je v dejanskih okoliščinah te zadeve predlagatelj izvrševal pravico v nasprotju z namenom, za katero je urejena v zakonu. Sodišče prve stopnje mu je neutemeljeno sledilo. Pravilno je ugotovilo dejansko stanje, zmotno je uporabilo materialno pravo. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbama in spremenilo izpodbijani sklep tako, da je zavrnilo predlog za imenovanje izrednega revizorja (5. alineja 358. člena ZPP v zvezi s s prvo točko 365. člena ZPP in 42. členom ZNP-1).

13Udeleženec je uspel s pritožbo, zato mu mora predlagatelj povrniti stroške tega pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 42. členom ZNP-1). Ti predstavljajo 1.875 točk za sestavo pritožbe po 4. točki tar. št. 30 Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT), pavšalni znesek za poštne in telekomunikacijske storitve 2 % do 1000 točk in 1 % nad 1000 točk po tretjem odstavku 11. člena OT, 22 % DDV po drugem odstavku 12. člena OT, sodno takso 100,00 EUR. Skupaj znašajo 1.493,54 EUR. Odločitev o teku zakonskih zamudnih obresti od priznanih stroškov temelji na Načelnem pravnem mnenju Vrhovnega sodišča 1/2006.

¹ Sklep VSL I Cpg 499/2020.
² M. Kocbek, Veliki komentar ZGD-1, druga knjiga, GV Založba, Ljubljana 2007, stran 542; sklepi VSL I Cpg 288/2016, VSK Cpg 259/2008, VSK Cpg 259/2008.
³ Predlagatelj ni zgolj večinski delničar, ampak je tudi upnik nasprotnega udeleženca, kar izhaja iz njegove prijave terjatve po 3. točki 55. člena ZFPPIPP in ugovora na predlog za začetek upniške prisilne poravnave St 2024/2020 z dne 15. 10. 2020 (priloga 35, natisnjeno iz dokaznega USB ključa).