VSC Sklep II Kp 21605/2021

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Stroški pritožbenega postopka obremenjujejo proračun.

1S pritožbeno izpodbijanim sklepom je senat za mladoletnike Okrožnega sodišča v Celju pod točko II. mlajšemu mladoletniku A. A. na podlagi 6. in 9. točke drugega odstavka 77. člena KZ v zvezi s 375. členom Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), zaradi kaznivega dejanja grožnje po drugem in prvem odstavku 135. člena KZ-1 izrekel vzgojni ukrep z navodiloma, da mora opraviti delo v korist humanitarnih organizacij ali lokalne skupnosti v trajanju 40 ur, v razdobju treh mesecev od začetka izvajanja dela in da se mora udeležiti programov socialnega treninga. Izrečeni navodili smeta trajati največ eno leto. Njuno izvrševanje pripravi in vodi Center za socialno delo ... . Če mladoletnik navodil ne bo izpolnil, lahko sodišče namesto izrečenih navodil izreče vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva. Po prvem odstavku 484. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je senat prvega sodišča še odločil, da vsi stroški postopka bremenijo proračun. Z istim sklepom je senat za mladoletnike mlajšemu mladoletniku B. B. pod točko I., zaradi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po drugem v zvezi s prvim odstavkom 122. člena KZ-1 in kaznivega dejanja prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva po tretjem odstavku 176. člena KZ-1, na podlagi prvega in četrtega odstavka 78. člena KZ v zvezi s 375. členom KZ-1, izrekel vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva z navodiloma, da mora v razdobju štirih mesecev opraviti 60 ur dela v korist humanitarnih organizacij ali lokalne skupnosti in se udeležiti programov socialnega treninga. Pod točko III. pa je bil mlajšemu mladoletniku C. C., zaradi kaznivega dejanja grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1, po 1. točki drugega odstavka 77. člena KZ v zvezi s 375. členom KZ-1 izrečen vzgojni ukrep in sicer navodilo, da se je dolžan osebno opravičiti oškodovanki D. D.

2Zoper sklep sodišča prve stopnje pod točko II. so se pravočasno pritožili zagovorniki mlajšega mladoletnika A. A. Načeloma uveljavljajo vse pritožbene razloge, dejansko pa pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, grajajo pa tudi odločbo o vzgojnem ukrepu. Predlagajo, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se mlajšemu mladoletniku vzgojni ukrep ne izreče in se postopek zoper njega ustavi. Podrejeno pa se zavzemajo za nadomestitev izrečenega vzgojnega ukrepa z ukorom.

3Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

4Pritožba ni utemeljena.

5V nasprotju s pritožniki sodišče druge stopnje ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče popolno in pravilno raziskalo vsa odločilna dejstva, da je za svoje zaključke nanizalo prepričljive razloge in da je na tako ugotovljeno pravno relevantno dejansko stanje pravilno uporabilo kazenski zakon, mlajšemu mladoletniku pa utemeljeno izreklo predmetni vzgojni ukrep z navodiloma.

6Čeprav pritožniki, sklicujoč se na mladoletnikov zagovor in ostale dokaze izvedene v pripravljalnem postopku, menijo, da se obravnavani dogodek ni odvijal tako, kot ugotavlja sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa, pa višje sodišče sledi izčrpni in tehtni argumentaciji prvega sodišča. Sodišče prve stopnje je namreč z gotovostjo izključilo možnost, na kateri je temeljil mladoletnikov zagovor in sicer, da naj bi bil mlajši mladoletnik B. B. tisti, ki je v prepiru prvi potegnil nož in z njim napadel mladoletnega A. A. Slednjemu naj ne bi preostala druga možnost, kot da napadalca odrine in se brani s pestmi. Takšen potek dogodka, ki pa ga zavrača tudi sodišče druge stopnje, bi namreč lahko kazal na ravnanje mladoletnega A. A. v silobranu, kar pa bi izključilo protipravnost očitanega mu dejanja. Iz obvestila o telesni poškodbi mladoletnega B. B. z dne 13. 2. 2020 (list. št. 47) izhaja, da je istega dne utrpel udarnino glave in levega kolena. Glede možnega načina nastanke teh poškodb je izvedenka sodnomedicinske stroke dr. E. E. v izvedenskem mnenju z dne 10. 8. 2021 (list. št. 183) zapisala, da gre za topi poškodbi, udarnini v predelu glave in levega kolena, ki lahko nastaneta bodisi zaradi delovanja sile udarca topega predmeta v del telesa bodisi pri padcu, ali pa pri stisnjenju dela telesa med dvema predmetoma. Poškodbe so po prepričanju izvedenke lahko nastale na način kot ga opisuje B. B. Šlo naj bi za najmanj dva udarca. Da je B. B. udaril s pestjo v obraz, je priznal tudi mlajši mladoletnik v pisnem zagovoru (list. št. 50), na katerega se je skliceval na zaslišanju 14. 6. 2021 (list. št. 142 do 143). Opisan način nastanka poškodb je navajal v svojem zagovoru tudi mladoletni B. B. in pojasnil, da ga je mladoletni A. A., potem ko mu je najprej zagrozil, da ga bo v primeru ponovitve ravnanja, ki je bilo povod za prepir, zlomil in pretepel, dvakrat udaril s pestjo v predel glave in brcnil v nogo. Ta mladoletnik je nato iskreno priznal, da je šele po takšnem ravnanju mladoletnega A. A. iz žepa potegnil nož ter mlajšega mladoletnika dvakrat zabodel. Tudi sodišče druge stopnje ne najde nobenega razloga, da ne bil mladoletnemu B. B. verjelo, saj je priznal in natančno opisal lastno inkriminirano ravnanje in ni nobenega razloga, da bi mladoletnega A. A. nato po krivem bremenil nečesa, kar ni storil. Ob uspešno opravljeni dokazni oceni izpovedb priče F. F. ter zagovora mladoletnega C. C. po prvem sodišču, gre tudi opozoriti, da je povem neverjeten in nelogičen zagovor, da bi mladoletni A. A. lahko v trenutku, ko naj bi B. B. šel proti njemu šel z dvignjenim nožem, slednjega še dvakrat udaril s pestjo v predel obraza in brcnil v nogo, ter šele nato začel bežati. Glede na navedeno, sodišče druge stopnje šteje za sprejemljiv dokazni zaključek prvega sodišča, da je mladoletni B. B. mladoletnega A. A. zabodel šele po tem, ko ga je ta dvakrat udaril s pestjo v predel obraza in enkrat brcnil v nogo. Pri tem sodišče druge stopnje ne sprejema teze pritožnikov, da ni logično, da bi oseba, ki ima venomer pri sebi nož, pasivno čakala, da jo nekdo odrine ali udari in nož potegnila šele z namenom obrambe. Tudi takšno ravnanje je povsem verjetno in se v praksi često dogaja. Ostala razhajanja v izpovedbah prič, na katere se pritožniki sklicujejo, torej ali je B. B. pozneje tudi tekel za mladoletnim A. A. in kdaj naj bi bil slednji zaboden v ledvenem predelu hrbtenice, pa za dokazno oceno ravnanja mladoletnega A. A. niti niso odločilnega pomena. Res je sicer priča F. F., drugače kot ostale priče navajala, da naj bi mladoletni B. B. med prerivanjem in brcanjem padel na tla, je pa določno povedala, da je mladoletni A. A. oškodovanca B. B. „dvakrat porinil in ga brcnil“. Natančneje pa je dogodek opisal mladoletni C. C., ki je bil nenazadnje ves čas navzoč. Navajal je, da je mladoletni A. A. B. B. najprej potisnil z rokama v predel presnega koša, potem pa ga še brcnil v spodnji del noge, nakar naj bi oškodovanca s pestjo udaril v predel desne senca v predel čela desno, pri čemer naj bi ciljal v oškodovančev nos. Na takšni dokazni podlagi je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bil mladoletni A. A. tisti, ki je prvi udaril in brcnil oškodovanca B. B., šele potem pa je ta izvlekel nož in ga poškodoval.

7Mlajši mladoletnik A. A. je rojen ..., kar pomeni, da je ob storitvi obravnavanega kaznivega dejanja 12. 2. 2020 dopolnil starost 15 let. V skladu z določbo prvega odstavka 72. člena KZ¹ se smejo mladoletniku, ki je bil ob storitvi kaznivega dejanja že star 14 let, pa še ni bil star 16 let (mlajši mladoletnik), izreči le vzgojni ukrepi. Po prvem odstavku 74. člena KZ so vzgojni ukrepi: ukor, navodila in prepovedi, nadzorstvo organa socialnega varstva, oddaja v vzgojni zavod, oddaja v prevzgojni dom in oddaja v zavod za usposabljanje. Bistven pomen vzgojnih ukrepov je prevzgoja mladoletnika s strokovno pomočjo. Temeljno merilo za izbor primernega vzgojnega ukrepa ni teža dejanja mladoletnega storilca, temveč kombinacija različnih meril, predpisanih v 75. členu KZ. Po slednjem določilu sodišče pri izbiri vzgojnega ukrepa upošteva mladoletnikovo starost in njegovo duševno razvitost, njegove psihične lastnosti, njegova nagnjenja, nagibe, iz katerih je dejanje storil, dotedanjo vzgojo, okolje in razmere, v katerih je živel, težo in naravo dejanja, ali mu je bil že prej izrečen vzgojni ukrep in vse druge okoliščine, ki vplivajo na to, da izreče tisti ukrep, s katerim bo najbolje dosežen namen vzgojnih ukrepov. Pod točko 23 obrazložitve izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje s prepričljivimi in neomajnimi razlogi argumentiralo odločbo o izreku vzgojnega ukrepa z navodiloma mladoletniku. Sodišče druge stopnje se strinja z zaključkom, da bo mladoletnik z opravljanjem dela v korist humanitarnih organizacij ali lokalne skupnosti lahko dosegel uvid v delo kot vrednoto, kar mu bo omogočilo spremembo pogleda na odnose med ljudmi, udeležba v programu socialnega treninga pa je potrebna glede na same okoliščine obravnavanega kaznivega dejanja in mladoletnikovo predkaznovanost za prekrške. Že sama okoliščina, da mu je bil s sodbami Okrajnega sodišča v Celju v letih 2020 in 2021 že trikrat pravnomočno izrečen ukor zaradi prekrškov zoper določbe Zakona o varstvu javnega reda in miru, Zakona o pravilih cestnega prometa in Zakona o ohranjanju narave, ne podpira prepričanja pritožnikov, da bi tudi v obravnavanem primeru smotrom iz 75. člena KZ zadoščal izrek ukora kot najmilejšega vzgojnega ukrepa. Glede na zgoraj opisane cilje obravnavanja mladoletnih storilcev kaznivih dejanj je tudi neustrezna pritožbeno izpostavljena primerjava izbire izrečenih vzgojnih ukrepov mladoletnima A. A. in B. B. Je pa vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva z odrejenima navodiloma nedvomno strožji od vzgojnega ukrepa izrečenega mladoletnemu A. A.

8Glede na vse navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje pravilen in zakonit, saj razlogi, s katerimi ga pritožniki izpodbijajo niso utemeljeni. Ker pa tudi uradni preizkus izpodbijanega sklepa v okviru prvega odstavka 383. člena ZKP, ni pokazal kršitev v škodo mlajšega mladoletnika, je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v celoti potrdilo.

9Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbah prvega odstavka 98. člena v zvezi s prvim odstavkom 484. člena ZKP.

¹ Po 375. členu KZ-1 se določbe 70. do 94. člena KZ uporabljajo do uveljavitve kazenskega zakona za mladoletnike.