VSC Sklep I Cp 419/2021

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka sama krije stroške tega pritožbenega postopka.

1Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje toženi stranki (v nadaljevanju tožencu) naložilo, da plača sodno takso v višini 1.116,00 EUR za postopek pred sodiščem prve stopnje na račun Okrožnega soišča v Celju, v primeru zamude pa tudi zakonske zamudne obresti.

2Toženec v pravočasni pritožbi zoper gornji sklep uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se toženca oprosti plačila sodne takse oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

3Stranska intervenienta v odgovoru na pritožbo navajata, da v celoti soglašata s pritožbenimi navedbami toženca.

4Pritožba ni utemeljena.

5V pritožbi toženec sprva navaja, da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, ker se v sklepu istočasno navaja, da je tožeča stranka uspela v pretežnem delu ter da naj bi toženec v celoti propadel. Trdi, da se do tega nasprotja sodišče prve stopnje tudi ni ustrezno opredelilo. Zato meni, da je podana kršitev iz 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP, nadalje kršitev 14., 22., 23., 25. ter 33. člena Ustave Republike Slovenije, pa tudi kršitev 6., 13. ter 14. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah.

6Ker iz izpodbijanega sklepa jasno in povsem razumljivo izhaja, da je bilo s pravnomočno sodbo odločeno, da je tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica) upravičena do povrnitve celotnih pravdnih stroškov, ker je v postopku v pretežnem delu uspela, kakšna od očitanih kršitev ni podana. Sklep namreč ni protisloven in ga je zato moč preizkusiti. Zato pritožbena zatrjevanja o kršitvi pravice do pritožbe ter pravice do izjavljanja niso utemeljena.

7V predmetni zadevi je bilo s končno odločbo o glavnem zahtevku odločeno tudi o povrnitvi pravdnih stroškov. S pravnomočno sodbo je bilo odločeno, da je upoštevaje dosežen pretežen uspeh v pravdi toženec dolžan tožnici povrniti celotne pravdne stroške. Tožnica je bila v tem postopku plačila sodne takse oproščena. Sodna taksa, katere plačila je bila tožnica oproščena, je del pravdnih stroškov (drugi odstavek 168. člena ZPP). Ker je tožnica glede na uspeh v pravdi upravičena do celotne povrnitve pravdnih stroškov, je na dlani sklep, da je toženec dolžan plačati celotno sodno takso, saj je tudi ta del pravdnih stroškov. Kakšne podlage, da bi bilo moč o plačilu sodne takse po temelju odločiti drugače, torej tožencu naložiti plačilo sodne takse v drugačnem deležu, ali ga celo oprostiti, ko to predlaga pritožba, ni (primerjaj 13. in 319. člen ZPP). Zato je izpodbijana odločitev materialnopravno pravilna (tretji odstavek 168. člena ZPP).

8Pritožbeni razlogi tako niso podani. Ker ni podana niti kakšna od kršitev, na katero pritožbeno sodišče ob odločanju o pritožbi pazi uradoma (drugi odstavek 350. člena ZPP), se je pritožba izkazala za neutemeljeno. Zato jo je bilo potrebno zavrniti in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. točka 365. člena, 366. člen ter 353. člen ZPP).

9Pritožnik s pritožbo ni uspel. Zato ni upravičen do povrnitve stroškov, nastalih z njeno vložitvijo (prvi odstavek 165. člena ter prvi odstavek 154. člena ZPP).