VSL Sklep I Cpg 362/2022

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se zavrne ugovor tožene stranke z dne 7. 1. 2022 zoper sklep o zavarovanju z začasno odredbo z dne 27. 12. 2021, s katerim je družbi A., d. o. o., odredilo prepoved razpolaganja s poslovnim deležem pod zap. št. 287450 v višini osnovnega vložka 82.580,37 EUR, kar predstavlja 14 % osnovnega kapitala v družbi B., d. o. o., ter družbi C., d. o. o., prepoved razpolaganja s poslovnim deležem pod zap. št. 253424 v višini osnovnega vložka 112.073,36 EUR, kar predstavlja 19 % osnovnega kapitala v družbi B., d. o. o. Toženkam je naložilo nerazdelno plačilo stroškov postopka zavarovanja v znesku 2.269,92 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2Zoper navedeni sklep so vložile toženke pravočasno pritožbo. Uveljavljajo pritožbene razloge bistvenih kršitev pravil postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlagajo, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje oziroma da izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru ugodi in predlog za izdajo začasne odredbe zavrne. Priglašajo pritožbene stroške.

3Tožeča stranka je vložila odgovor na pritožbo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrne. Priglaša stroške za odgovor na pritožbo.

4Pritožba je utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je dne 27. 12. 2021 izdalo sklep o zavarovanju z regulacijsko (ureditveno) začasno odredbo, s katero je družbama A., d. o. o., in C., d. o. o., prepovedalo razpolaganje s poslovnim deležem v družbi B., d. o. o., v zavarovanje tožbenega zahtevka za ugotovitev ničnosti (dveh) pogodb o prodaji poslovnega deleža v družbi B., d. o. o., Ljubljana, ter za ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register. Pogodbi o prodaji poslovnega deleža je družba D., d. o. o., kot prodajalec dne 29. 9. 2021 sklenila z družbama A., d. o. o., in C., d. o. o., kot kupcema ter jima je tako skupno odsvojila 33 % poslovni delež v družbi B., d. o. o.

6Tožeča stranka je v tožbi in predlogu za izdajo začasne odredbe trdila, da sodi družba D., d. o. o., v skupino povezanih družb (dejanski koncern), ki ga dejansko obvladuje E. E. preko kapitalske udeležbe, skupaj s povezanimi osebami (člani družine E.) v družbi F., d. o. o. Skupino F. sestavljajo obvladujoča družba F., d. o. o., z odvisnimi družbami, med katerimi so družbe G., d. o. o., D., d. o. o., in B., d. o. o. Nadalje je trdila, da E. E. preko vpliva, ki ga ima na družbenike zaradi osebnih in drugih povezav, dejansko obvladuje še druge družbe, med katerimi so A., d. o. o., C., d. o. o., H., d. o. o., J., d. o. o., K., d. o. o., in druge družbe, pri katerih je povezava s skupino F. prikrita. Prikrivanje naj bi bilo izvedeno z drobljenjem deležev ter prenosom le-teh na slamnate družbenike. Pridobljeni poslovni deleži s strani slamnatih družbenikov znašajo tik po 20 %, zato vsak zase ne dosegajo zakonsko določenega praga po 58. členu Zakona o medijih (Ur. l. RS št. 35/01 s spremembami; ZMed). Trditev, da so družbe A., d. o. o., C., d. o. o., in D., d. o. o., povezane osebe, v smislu 57. člena ZMed, je tožeča stranka utemeljevala posredno, in sicer z navedbami glede pridobitve poslovnih deležev v družbi H., d. o. o., ter v drugih družbah (J., d. o. o., K., d. o. o.). Trdila je, da imajo družbe skupno poslovno politiko oziroma delujejo usklajeno z namenom doseganja skupnih ciljev (pridobivanja naložb v istih izdajateljih medijev) po navodilih oziroma za račun G., d. o. o.

7Tožeča stranka v pritožbi napada izpodbijani sklep s trditvijo, da v bistvenih delih ni obrazložen ter ga zato ni mogoče preizkusiti. Kot navaja, je sodišče prve stopnje sledilo trditvam tožeče stranke, da sodi družba D., d. o. o., v skupino povezanih oseb (dejanski koncern), ki ga obvladuje E. E. preko kapitalske udeležbe v družbi F., d. o. o., ni pa pojasnilo, zakaj meni, da sta tudi druga in tretja tožena stranka povezani osebi oziroma zakaj bi bile vse tri toženke povezane osebe. Po presoji pritožbenega sodišča je ta pritožbeni očitek utemeljen. V izpodbijanem sklepu o ugovoru zoper izdano začasno odredbo (tč. od 21 do 24 obrazložitve izpodbijanega sklepa) se je namreč sodišče prve stopnje zgolj sklicevalo na tč. 7 obrazložitve sklepa z dne 27. 12. 2021, ni pa odgovorilo na ugovorne navedbe tožene stranke, ki se nanašajo na drugo in tretjo toženko. Sodišče prve stopnje se tako v izpodbijanem sklepu še ni predelilo do ugovornih navedb, da drugo in tretje tožena stranka nista kapitalsko povezani in nista koncern, saj se je ukvarjalo zgolj s povezavami med družbo D., d. o. o., in skupino F., d. o. o., in ugotovilo, da gre za dejanski koncern. V nadaljnjem postopku bo moralo zato sodišče prve stopnje pojasniti še svoje stališče, da gre pri vseh treh toženkah za povezane osebe, v smislu prvega odstavka 57. člena ZMed.

8Po presoji pritožbenega sodišča pa je nadalje utemeljen tudi pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje v izpodbijani odločbi ni pojasnilo, zakaj bi moralo za sklenitev pogodb o prenosu poslovnega deleža s prve na drugo in tretje toženko obstajati predhodno soglasje Ministrstva za kulturo po prvem odstavku 58. člena ZMed. V zvezi s tem se je tožena stranka v vlogi z dne 27. 1. 2022 zavzemala za stališče, da bi bilo treba ločeno obravnavati pogodbi med prvo in drugo toženko ter prvo in tretjo toženko. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu navedlo zgolj to, da bo to predmet meritornega odločanja (točka 20 obrazložitve izpodbijanega sklepa). Tožeča stranka je sicer zatrjevala ničnost navedenih pogodb zaradi kršitve prvega odstavka 58. člena ZMed, kot tudi zaradi namena oškodovanja tožeče stranke, do česar pa se sodišče prve stopnje še ni opredelilo. Po presoji pritožbenega sodišča je zato pritožbeni očitek tudi v tem delu utemeljen, saj bi moralo sodišče prve stopnje (v zvezi s presojo verjetnega obstoja terjatve) odgovoriti tudi na ta ugovorno navedbo tožene stranke.

9Tožeča stranka je v tožbi in predlogu za izdajo začasno odredbo nadalje trdila, da je večinska lastnica družbe D., d. o. o., saj je G., d. o. o., pridobil kontrolo nad to družbo z ničnimi pravnimi posli in ničnimi korporacijskimi sklepi, sprejetimi v nasprotju s četrtim odstavkom 58. člena ZMed. Navedla je, da bi moral za pridobitev 33,33333 % deleža v družbi D., d. o. o., pridobiti soglasje Ministrstva za kulturo, saj je bila slednja v času pridobitve poslovnega deleža, dne 5. 3. 2012, imetnica 100 % poslovnega deleža v družbi B., d. o. o., ki je bila vpisana v razvid medijev kot izdajatelj različnih radijskih programov. V zvezi s tem tožena stranka v odgovoru na pritožbo izpostavlja, da je obrazložitev sodišča sama s seboj v nasprotju, če tožeča stranka soglasja ni potrebovala, tožena stranka pa bi ga morala pridobiti. Sodišče prve stopnje se s tem vprašanjem še ni poglobljeno ukvarjalo, pač pa je v izpodbijanem sklepu navedlo (tč. 16 obrazložitve izpodbijanega sklepa), da bo vprašanje, ali je G., d. o. o., poslovni delež v prvi toženki dejansko pridobil nezakonito in ali je tožeča stranka v posledici zatrjevane ničnosti večinska lastnica prve toženke, predmet presoje v zadevi V Pg 1419/2021.

10Kot pa nadalje izpostavlja tožeča stranka v odgovoru na pritožbo, se sodišču v tem postopku ni potrebno ukvarjati z verjetnostjo uspeha tožeče stranke v zadevi V Pg 1419/2021, saj bo z veliko verjetnostjo kmalu postala edina družbenica družbe D., d. o. o. Pojasnila je, da je Okrožno sodišče v Novem mestu dne 1. 6. 2022 izdalo zamudno sodbo, s katero je ugodilo tožbenemu zahtevku za izključitev družbenika G., d. o. o., iz družbe D., d. o. o. Tožeča stranka je sicer že pred tem, v postopku pred sodiščem prve stopnje (v odgovoru na ugovor tožene stranke z dne 22. 2. 2022) navajala, da je zoper G., d. o. o., vložila tožbo za izključitev družbenika iz družbe, ki se obravnava v postopku pod opr. št. I Pg 91/2021 pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu, ni pa še razpolagala z zamudno sodbo, ki je bila izdana dne 1. 6. 2022. Teh navedb sodišče prve stopnje še ni obravnavalo, toženi stranki pa tudi še ni bila dana možnost, da se o njih izjavi.

11Sodišče prve stopnje se je v tej, sicer zelo kompleksni zadevi, že izčrpno opredelilo do nekaterih dilem. V zvezi z drugimi, prav tako pravno relevantnimi vprašanji, pa je zavzelo zmotno stališče, da se do njih v postopku odločanja o predlagani začasni odredbi ni potrebno opredeliti. Sodišče v postopku izdaje začasne odredbe res odloča s stopnjo verjetnosti, vendar pa mora (v celoti) obrazložiti, zakaj meni, da je upnik s stopnjo verjetnosti izkazal obstoj obeh predpostavk za izdajo začasne odredbe po 272. členu ZIZ.

12Po presoji pritožbenega sodišča tožena stranka v pritožbi utemeljeno navaja, da izpodbijani sklep ni obrazložen ter ga zato ni mogoče preizkusiti. Pritožba je utemeljena, saj je podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo ter izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ).

13Sodišče prve stopnje se bo moralo v nadaljevanju opredeliti do vseh pravno relevantnih ugovornih navedb tožene stranke, na katere le-ta opozarja v pritožbi. Pred tem pa je treba dati toženi stranki možnost, da se izjavi o navedbah tožeče stranke glede izključitev družbenika G., d. o. o., iz družbe D., d. o. o.

14Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (četrti v zvezi s tretjim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ).