VSC Sklep II Cp 603/2017

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se J. D., rojen ... 1970, zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice ... za dobo do dveh mesecev, šteto od 17. 11. 2017 dalje.

2Proti sklepu se zadržani J. D. pravočasno pritožuje. Navaja, da sklep izpodbija v celoti. Določen čas dva meseca je absolutno predolg. Meni, da se lahko zdravi tudi doma. Navaja, da so vsebinsko navedene določene nepravilnosti glede njegove veroizpovedi, saj je veroizpoved njegova ustavna pravica in to ne sme biti razlog za njegovo pridržanje v Psihiatrični bolnišnici ... .

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da zdravljenje v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve pomeni poseg v človekove pravice, zlasti pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave Republike Slovenije - URS) kot eno od temeljnih človekovih pravic in svoboščin, pa tudi pravico do varstva duševne integritete (člen 35 URS) in pravico do prostovoljnega zdravljenja, ki zagotavlja tudi pravico do zavrnitve zdravljenje (člen 51 URS). Takšen poseg pa je v določenih primerih nujen bodisi zaradi zavarovanja drugih oseb (zaradi njihovega ogrožanja življenja, zdravja ali povzročanja hude škode), bodisi zaradi posebnega varstva osebe same, ki (nujno) potrebuje zdravljenje. Zato je zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve izvajanje dopustno le pod zakonsko določenimi pogoji, pri čemer je sodišče prve stopnje pravilno opredelilo, da takšne pogoje določa prvi odstavek 39. člena ZDZdr in so podani:

- če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim,

- če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in

- če navedenih vzrokov in ogrožanja iz prve in druge alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo) .

5Potem, ko je sodišče prve stopnje v dokazne namene pregledalo zapisnik ob sprejemu z dne 2. 11. 2017, anamnezo ob sprejemu z dne 2. 11. 2017, zaslišalo zadržano osebo in v postopku določeno izvedenko specialistko psihiatrinjo dr. R. S., ki je ob zaslišanju na naroku podala izvid in mnenje, zaključilo, da gre pri zadržanem za duševno bolezen iz kroga shizofrenije, da so pri njem prisotne motnje mišljenja, čustvovanja, vedenja, da je zaradi obsežne blodnjave simptomatike z religioznimi, megalomanskimi ter preganjalno nanašalnimi vsebinami hudo motena njegova presoja realnosti, ki je bolezensko pogojena, prav tako pa je hudo motena sposobnost razumevanja in obvladovanja njegovega stanja, njegovo vedenje pa bolezensko motivirano in nepredvidvljivo, prisotna je tudi popolna nekritičnost do bolezni in potrebe po zdravljenju. Zaključilo je, da je po mnenju izvedenke zadržani med izhodom, ko je bil prepuščen sam sebi, hudo ogrožal svoje zdravje in življenje in s heteroagresivnim vedenjem tudi zdravje in življenje drugih in bi se v primeru nezdravljenja psihoze takšno vedenje verjetno ponovilo in bilo nevarno za pacienta in okolico. Sledilo je mnenju izvedenke, da je nadaljevanje bolnišničnega zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom trenutno nujno in neizogibno potrebno, ker vzrokov in ogrožanja ni možno odvrniti z drugimi oblikami pomoči (op. oziroma z drugim milejšim ukrepom).

6Tako je ugotovilo obstoj vseh kumulativno predpisanih zakonskih pogojev za sprejeti ukrep sprejema na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih.

7Pritožnik teh zaključkov sodišča prve stopnje z zatrjevanjem, da se lahko zdravi doma, ne more izpodbiti, saj je slediti strokovni presoji izvedenke, da je ob nekritičnosti do bolezni in potrebi po zdravljenju potrebno njegovo zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice zaradi prilagoditve terapije in ustreznega zdravljenja ter diagnostične obdelave, saj kakšnih drugih oblik zdravljenja zadržani v sedanjem psihofizičnem stanju ni zmožen. Pritožnik tudi zmotno meni, da je njegova veroizpoved razlog za zadržanje v psihiatrični bolnišnici. Sodišče prve stopnje je namreč ob zgoraj povzetem ugotovilo obstoj vseh kumulativno predpisanih zakonskih pogojev za njegovo zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice in to predstavlja razlog za izrečeni ukrep.

8Tudi glede časa zadržanja se je sodišče prve stopnje utemeljeno oprlo na strokovno mnenje izvedenke. Obdobje do dveh mesecev je v okviru zakonsko dopustnega časa, ki je za takšen ukrep predpisan (prvi odstavek 48. člena ZDZdr v zvezi s tretjim odstavkom 65. člena ZDZdr), pri čemer je sodišče prve stopnje pravilno opozorilo tudi na možnost predčasnega odpusta ob izpolnjenih zakonskih pogojih iz 71. člena ZDZdr. Zato ni pritrditi pritožbi o absolutno predolgem času ukrepa.

9Ob obrazloženem se pritožba pokaže za neutemeljeno, saj je sodišče prve stopnje ob pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju pravilno uporabilo materialno pravo. Bistvene kršitve postopka pritožbeno niso očitane, pritožbeno sodišče pa pri pritožbenem preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni zasledilo postopkovnih kršitev, na katere mora paziti uradoma.

Zato je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku in s prvim odstavkom 30. člena ZDZdr).