VSRS Sklep II DoR 8/2022

Predlog se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je razvezalo zakonsko zvezo med pravdnima strankama in določilo preživnino za njunega mld. otroka. Iz dajatvenega dela sodbe izhaja toženčeva obveznost, da je za mld. sina dolžan za čas od februarja 2021 dalje do vsakega 15. dne v mesecu plačati preživnino v višini 30 EUR mesečno, hkrati pa je za čas od vključno meseca septembra 2017 do januarja 2021 dolžan plačati še skupen znesek 130 EUR, ki predstavlja razliko med preživnino določeno v znesku 30 EUR in vsoto zneskov, ki so bili na račun preživnine že plačani.

2Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi toženca in spremenilo izpodbijano sodbo tako, da je toženec od dne izdaje sodbe (3. 2. 2021) dolžan plačevati mesečno preživnino v višini 30 EUR. V preostalem delu je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3Sporna je določitev preživnine v višini 30 EUR. Toženec je namreč prejemnik socialne pomoči v višini 402,18 EUR, že 8 let brez zaposlitve in ima skupno 18 let delovne dobe. Od leta 2001 je sladkorni bolnik, v zadnjem obdobju ima še dodatne zdravstvene težave, ki mu otežujejo zaposlitev, saj je od leta 2018 tudi onkološki bolnik. Posledično ni realno pričakovati, da bi se toženec ob takšnih zdravstvenih težavah in njegovi starosti (59 let) zaposlil.

4Zoper drugostopenjsko sodbo je toženec vložil predlog za dopustitev revizije glede vprašanj:

(1) Ali je mogoče oprostiti obveznosti plačevanja preživnine oziroma obveznost plačevanja preživnine naložiti državi v okviru 123., 129. in 129.a člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) preživninskega zavezanca (očeta) ob upoštevanju dejstva, da je prejemnik denarne socialne pomoči za samsko osebo v višini 402,18 EUR mesečno, kar je pod pragom revščine in predstavlja edini vir prihodka, star 59 let, zaradi bolezenskega stanja pridobitno nezmožen in brez možnosti zaposlitve, nasprotna stranka pa je zaposlena, z rednimi, relativno visokimi prilivi, bivanjsko preskrbljena in se je po lastni izjavi odpovedala socialnim transferjem, tj. otroškemu dodatku (sodba VS RS II Ips 264/2016 z dne 30. 1. 2017)?

(2) Ali se v primeru, da rezidenčni starš v okviru 123., 129. in 129.a člena ZZZDR prejema redne prihodke iz naslova zaposlitve, je materialno preskrbljen in ima zagotovljeno nastanitev zase in otroke, se odpove socialnim transferjem in ne zaprosi za otroški dodatek, čeprav bi lahko in bi bil do njega upravičen, lahko preživninskemu zavezancu, ki je prejemnik denarne socialne pomoči, brez zmožnosti pridobitve drugih virov prihodka (pridobitne nezmožnosti) in brez premoženja, ne naloži plačila preživnine, saj mu plačevanje onemogoča izvrševanje stikov z otrokom, krši 54. člen Ustave in dodatno ogroža njegov socialni položaj po 50. členu Ustave RS (sodba VS RS II Ips 264/2016 z dne 30. 1. 2017 in VS RS sodba II Ips 186/2014 z dne 25. 9. 2014)?

(3) Ali bi pri določanju obveznosti plačevanja in višine preživnine v okviru 123., 129. in 129. a člena ZZZDR za preživninskega zavezanca, ki je prejemnik denarne socialne pomoči za samsko osebo v višini 402,18 EUR mesečno, kar je pod pragom revščine in predstavlja edini vir prihodka, star 59 let, zaradi bolezenskega stanja pridobitno nezmožen in brez možnosti zaposlitve, sodišče moralo zagotoviti, da ga ta skladno s 50. členom Ustave RS ne pahne pod prag revščine in (dodatno) ogrozi njegov socialni položaj (sodba VS RS II Ips 264/2016 z dne 30. 1. 2017)? Kateri kriteriji bi pri tem morali biti upoštevani?

(4) Ali se finančna pomoč svojcev tožencu lahko šteje kot pridobitna zmožnost preživninskega zavezanca, če je sodišče ta razlog za naložitev preživninske obveznosti od dne izdaje prvostopne sodbe dalje uporabilo šele v drugostopni sodbi, glede namena pomoči in dajanja pomoči v prihodnje v postopku ni izvedlo drugih dokazov kot zaslišanja tožnice in ni omogočilo tožencu ali dajalcu pomoči, da se do tega izjavi (s čimer je odločilo v nasprotju s 5. členom ZPP in 8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP ter sodbo VS RS sklep II Ips 235/2014 z dne 4. 12. 2014 in VS RS II Ips 100/2016 z dne 20. 6. 2020)?

5Predlog ni utemeljen.

6Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

7Vrhovno sodišče je ocenilo, da toženec ni izkazal izpolnjevanja zahtev iz navedene določbe, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).

8Senat v sestavi, navedeni v uvodu sklepa, je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).