VSL Sklep II Cp 827/2022

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je zavrglo vlogo tožene stranke z dne 28. 10. 2021.

2Proti temu sklepu vlaga pritožbo tožena stranka. Ne ve, zakaj se lahko tožba zavrže. V sodbi so goljufije tožeče stranke, saj je podpisana pogodba z dne 20. 2. 2019 in to bi lahko bilo, ko privoli 50 % posameznih enot. Po roku 1. 3. 2019 je pridobljenih pet podpisov in pri enem ni opredelitve za ali proti. Tako je veljavnih samo 56 in 68 podpisov, za vse navedeno bi bilo treba povabiti A. A. Verjetno bo potrebna kazenska ovadba in vztraja pri tožbi.

3Pritožba ni utemeljena.

4Uvodoma je treba pojasniti, da je med pravdnima strankama tekla pravda zaradi plačila 817,83 EUR. Gre za stroške, ki jih tožeča stranka kot upravnik večstanovanjske poslovne stavbe na naslovu B. 90 in 90b zahteva od tožene stranke. Tožena stranka je v postopku ugovarjala, da pogodba z upravnikom ne velja, saj pogodbe ni podpisal, ugovarjal je obračunom, sami pogodbi, da ni bilo zadosti podpisov in tudi obračunom za ogrevanje. Nato je grajal še račun za popravilo dvigal, električne energije in, da mu pušča streha. Tožeča stranka je na te navedbe odgovorila. Nobena stranka ni predlagala oprave naroka.

5Sodišče je nato odločilo po pravilih določbe 451. in naslednjih členov ZPP, ki urejajo postopek v sporu majhne vrednosti, saj sporno razmerje med pravdnima strankama ne presega 2.000,00 EUR. Nato je tožeča stranka skrčila svoj zahtevek za določena plačila in v nadaljevanju je sodišče s sodbo z dne 14. 12. 2020 tožbenemu zahtevku ugodilo.

6Tožena stranka se je pritožila in trdila, da tožnik ni upravnik z veljavno pogodbo in ponavlja svoje ugovore v zvezi z dvigali in dobavitelji. Njegova pritožba je bila zavrnjena s sodbo pritožbenega sodišča II Cp 1479/2021 z dne 23. 9. 2021. Med drugim mu je bilo odgovorjeno, da ni predlagal glavne obravnave, na kar je bil opozorjen v ustreznih vabilih. Ker v pritožbi ni mogoče izpodbijati ugotovljenega dejanskega stanja, je pritožbeno sodišče moralo upoštevati tista dejstva, ki so bila ugotovljena na prvi stopnji. Med drugim je bilo ugotovljeno že v sodbi sodišča prve stopnje, da je bila pogodba (priloga A2) veljavno sklenjena, za vtoževane račune pa je tožeča stranka priložila potrebne obračune in dokaze. Reklamacije tožene stranke pa se niso nanašale na obdobje, ki je predmet te pravde. Tako je bila zadeva zaključena z zavrnitvijo pritožbe.

7Nato je tožena stranka vložila vlogo z dne 28. 10. 2021, kjer ponavlja svoje navedbe in še razširja odgovore na nova obdobja obratovanja.

8V izpodbijanem sklepu sodišče prve stopnje korektno analizira vse možnosti, ki jih ima stranka, ko prejme odločbo pritožbenega sodišča, s katero je njena pritožba zavrnjena in odločba postane pravnomočna. Uvodoma ugotavlja, da tožena stranka svoje vloge ne označi kot izredno pravno sredstvo, ampak jo naslovi s „tožba“. Nato obravnava vsa izredna pravna sredstva, ki so sicer možna po pravnomočni sodbi. Pravilno ugotavlja, da revizija ni dovoljena, ker gre za spor majhne vrednosti (prvi odstavek 443. člena ZPP). Tožena stranka ni vložila predloga za dopustitev revizije na Vrhovno sodišče. Nato sodišče prve stopnje obdela možnosti, kdaj je mogoče vložiti predlog za obnovo postopka in ugotovi, da v sporih majhne vrednosti ni dovoljena obnova v primeru iz 10. točke 394. člena ZPP. Pritožnik pa ravno želi odpreti pritožbeni razlog pravilne ugotovitve dejanskega stanja, saj še v pritožbi graja ugotovljeno dejansko stanje iz odločbe sodišča prve stopnje. Tako sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno ugotavlja, da tudi če bi šlo za predlog za obnovo postopka, je ta nepopoln in nedovoljen in ga je treba zavreči po 398. členu ZPP. Za zahtevo za varstvo zakonitosti pa sodišče pravilno ugotavlja, da to lahko vloži samo Državno tožilstvo.

9V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik oziroma lahko stranka sama, če ima opravljen pravniški državni izpit (tretji in četrti odstavek 86. člena ZPP). Tožena stranka tega ni izkazala in tako je tudi vloga iz tega stališča nedovoljena.

10Pritožbeno sodišče nato pritožniku odgovarja, da ima očitno težave s sprejemanjem tožeče stranke kot upravnika, saj v pritožbi še zmeraj izpodbija veljavnost pogodbe. Če bo tožena stranka dosegla spremembo pogodbe z zadostno večino lastnikov, tedaj bo lahko spremenil obstoječe stanje. V pritožbi pa prvič kot novoto smiselno predlaga zaslišanje A. A., brez naslova. Ta dokazni predlog je nedovoljena novota, saj tožena stranka ne pojasni, zakaj te navedbe ni mogla podati prej. Poleg tega ponovno skuša izpodbijati dejansko stanje, ki je (po pravnomočnosti sodbe) razlog, ki ga pritožbeno sodišče ne more upoštevati.

11Ker je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (365. člena ZPP v zvezi s petim odstavkom 458. člena ZPP).