VSC Sklep II Kp 10349/2012

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

1Z v uvodu navedenim sklepom je predsednik senata, v kazenski zadevi Okrožnega sodišča v Celju I K 10349/2013, sklicujoč se na določila tretjega odstavka 293. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ustavil kazenski postopek voden proti obtoženemu A. A., po obtožnici Okrožnega državnega tožilstva v Celju št. Kt/1/2954/10 z dne 20. 2. 2012 zaradi kaznivega dejanja zlorabe bančne ali kreditne kartice po drugem v zvezi s prvim odstavkom 246. člena Kazenskega zakonika-1 (v nadaljevanju KZ-1). Po določilih tretjega odstavka 105. člena ZKP je bila oškodovana banka B. d.d. s priglašenim premoženjskopravnim zahtevkom napotena na pravdo. Odločeno je bilo še, da po prvem odstavku 96. člena ZKP stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena istega zakona, obremenjujejo proračun.

2Proti temu sklepu se je pritožil okrožni državni tožilec Okrožnega državnega tožilstva v Celju iz pritožbenega razloga kršitve kazenskega zakona. Predlaga, da se pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3Pritožba je utemeljena.

4Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da se obtoženemu A. A. v sedaj že pravnomočni prej navedeni obtožnici očita storitev kaznivega dejanja po drugem v zvezi s prvim odstavkom 246. člena KZ-1, torej po določilih zakona, katera so veljala v času, ko bi naj prišlo do njegove izvršitve. Za storitev takšnega kaznivega dejanja je bila v zakonu zagrožena kazen zapora do petih let. Res je tudi, da je kasneje prišlo do spremembe kazenske zakonodaje na način opisan v točki 1 obrazložitve pisnega odpravka sedaj izpodbijanega sklepa z veljavnostjo od 15. 5. 2012 dalje. Kaznivo dejanje kot se obtožencu očita bi bilo sedaj potrebno pravno opredeliti po določilih prvega odstavka 246. člena Kazenskega zakonika-1B (v nadaljevanju KZ-1B), s čemer se izrecno strinja tudi pritožnik. Za to kaznivo dejanje pa ni zagrožena le blažja kazenska sankcija (zapor do dveh let), ampak se zahteva tudi to, da je za pregon storilca podan predlog (četrti odstavek 246. člena KZ-1B). Obtožencu očitano kaznivo dejanje bo iz razloga, ker je zanj blažje, z upoštevanjem določil drugega odstavka 7. člena KZ-1 potrebno v nadaljevanju sojenja pravno opredeliti po določilih KZ-1B.

5Pravno zmotna kot trdi pritožnik pa so nadaljnja zatrjevanja sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Kljub pravilnosti ugotovitve (točka 2 obrazložitve pisnega odpravka sklepa), da predlog za pregon obtoženca s strani oškodovane banke ni bil dan v roku določenem v prvem odstavku 52. člena ZKP, to ne pomeni, da so zaradi tega podane okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon obdolženca, zaradi česar bi bila na glavni obravnavi izdana zavrnilna sodba po določilih 4. točke 357. člena ZKP. Pritožniku je potrebno pritrditi, da je sodišče prve stopnje spregledalo določila 128. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah kazenskega zakonika-1B (Uradni list RS, št. 91/2011), katera v prvem odstavku med drugim določajo, da se določila četrtega odstavka 246. člena KZ-1B uporabljajo za kazniva dejanja, storjena po uveljavitvi tega zakona. Določila o pregonu storilca navedenega kaznivega dejanja na predlog za prej storjena kazniva dejanja torej ne veljajo in se ti preganjajo na način, kot je bilo v času, ko bi naj dejanje storili. Sedaj obravnavana dejanja pa so bila storjena precej prej, v letih 2008 in 2009, ko ni spregledati, da je bila celo obtožnica vložena pred uveljavitvijo spremenjene zakonodaje, na kar pravilno opozarja pritožnik.

6Pritožbi je bilo zaradi povedanega potrebno ugoditi in zaradi navedene zmotne uporabe določb kazenskega zakona izpodbijani sklep razveljaviti. To pa pomeni, da bo sodišče prve stopnje moralo nadaljevati s kazenskim postopkom zoper obtoženega v skladu z določilih ZKP ter KZ-1 in KZ-1B.